Okoljevarstveniki za zaščito morja pred črpanjem nafte

Civilne organizacije iz regije so združile moči ter v manifestu pozvale k zaščiti Jadranskega morja pred aktualnimi projekti črpanja nafte. Pobudi italijanske organizacije Legambient se je pridružil tudi Greenpeace Slovenija. Spornim projektom smo priča v več državah Jadrana - na Hrvaškem, v Albaniji, Črni Gori in Italiji, poudarjajo.

LJUBLJANA > Manifest #StopSeadrilling - No oil je tudi skupna zaveza za prihodnost Jadrana, ki vključuje državljane, organizacije, društva, institucije, ribiče in druge, so ta teden sporočili iz slovenskega Greenpeacea.

Organizacije podpisnice so se zavzele za program zaščite Jadranskega morja, ki bi dosegal konkretne cilje. Ti so med drugim zaustavitev črpanje nafte ter odločitev za drugačen ekonomski, socialni in okoljski razvoj območja, poziv k čezmejni strateški okoljski presoji, ki bo vključevala vse obalne države in katere cilj bo presoja kumulativnega učinka načrtovanih in tekočih dejavnosti teh držav na področju raziskovanja in črpanja nafte in plina ter spodbujanje gospodarstva brez fosilnih goriv.

Pozivajo tudi k odločnemu ukrepanju proti podnebnim spremembam, sprožiti pa želijo široko okoljsko pobudo z namenom združitve ljudi iz različnih držav, ki si delijo skupno zgodovino, povezano z Jadranskim morjem, in za katere je naravna in kulturna dediščina tega območja izjemnega pomena.

Med cilji so tudi spodbujanje varovanja morske biotske raznovrstnosti ter omogočanje lažjega sodelovanja vseh ljudi na področju okoljevarstvenih vprašanj Jadranskega morja. “Takšen program bi presegal nacionalne meje in bi zato zahteval zaveze vseh držav te regije in njihovih različnih akterjev,” so zapisali v sporočilu za javnost.

“Sedaj je pravi čas, da se vprašamo, v čem je vrednost Jadrana in kakšna naj bo prihodnost našega skupnega morja. O prihodnosti Jadrana bi se morale prek transparentnega in vključujočega procesa skupaj odločati vse države, ki si to morje delimo,” je menila vodja Greenpeacea v Sloveniji Nina Štros.

Za “pest evrov in v imenu energetske varnosti” države glede fosilnih goriv namreč ne smejo ostati na poziciji, da moramo porabiti vse, kar imamo. S tem bi ekosisteme, kot je Jadransko morje, in lokalne skupnosti, ki so od njegove dobrobiti odvisne, izpostavili neupravičenemu tveganju.

“Manifest je jasen znak, da smo korak k sodelovanju za zaščito Jadrana pred spornimi naftnimi projekti že storile nevladne organizacije,” je dodala Štrosova.

STA

---