Odločno nad šušmarje

Finančni inšpektorji tudi včeraj niso sedeli križem rok. Potem ko so v ponedeljek, na prvi veljave dan novega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, začeli s poostrenim nadzorom po vsej državi, so včeraj šli tudi po sledeh anonimnih prijav občanov. Posebno pozornost so namenili zlasti šušmarjem.

Finančne inšpektorje bomo po novem pogosteje srečevali. V finančni upravi računajo, da bodo na področju dela in zaposlovanja na črno do konca leta opravili približno 2300 pregledov, šušmarjev pa se bodo inšpektorji lotili predvsem na podlagi prijav. Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Finančne inšpektorje bomo po novem pogosteje srečevali. V finančni upravi računajo, da bodo na področju dela in zaposlovanja na črno do konca leta opravili približno 2300 pregledov, šušmarjev pa se bodo inšpektorji lotili predvsem na podlagi prijav. Foto: Tomaž Primožič/Fpa

PRIMORSKA > Mobilna enota finančne uprave (Furs) iz Sežane je bila včeraj ponovno na terenu. Dva inšpektorja sta se odpravila na območje postojnskega, šest pa na območje koprskega davčnega urada. Tokrat v spremstvu davčnih inšpektorjev. Finančni raziskovalci so na Koprskem včeraj pod drobnogled vzeli dva vodoinštalaterja, dve frizerki in ključavničarja, ki so jih občani anonimno prijavili zaradi dela na črno.

Po novem zakonu lahko finančni inšpektorji nenajavljeni vstopijo v vse objekte, ki se uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti, torej tudi v stanovanja in zasebne prostore, če jih je davčni zavezanec določil kot lokacijo, na kateri opravlja dejavnost. Sicer pa morajo inšpektorji za vstop v stanovanje pridobiti soglasje lastnika oziroma odločbo pristojnega sodišča.

Nočejo nelojalne konkurence

“Kršitelje večinoma prijavljajo obrtniki, ki nočejo nelojalne konkurence. Ko, denimo, upokojena frizerka še vedno na črno dela v domačem salonu, čeprav je ta uradno že zaprt. Ko vodoinštalater oglašuje svoje storitve, čeprav nima registrirane dejavnosti. Ali ko prevoznik še vedno opravlja prevoze, čeprav je že zdavnaj ukinil svojo dejavnost,” razkriva vodja sežanske mobilne enote Jože Šestan.

“Prijave že prej preverimo v uradnih evidencah in če se izkaže, da je vse v redu, zadevo takoj zaključimo. Če pa ni, preverimo stanje tudi na terenu,” pojasnjuje.

A če so se v ponedeljek inšpektorji na koprsko tržnico pripeljali v označenih avtomobilih, so se včeraj k posameznikom odpravili manj opazni. Domnevnega kršitelja morajo namreč ujeti nepripravljenega, če mu želijo dokazati delo na črno. Marsikoga preseneča, da imajo finančni inšpektorji v mobilnih oddelkih (do včeraj cariniki) za pasom tudi orožje. “Kot uniformirane osebe imamo zakonska pooblastila za nošenje orožja in uporabo prisilnih sredstev,” pojasnjuje Šestan.

Prenizke kazni za šušmarje

Novi zakon sicer prinaša nekatere izboljšave, priznavajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), a se bojijo, da to ni dovolj, da bi se bistveno zmanjšal obseg sive ekonomije. “Kazni za šušmarje so še vedno prenizke,” opozarja predsednik OZS Branko Meh.

Šušmarji so kljub dvigu najnižje kazni z 208 evrov na 1000 evrov (razpon sega do 7000 evrov) še vedno v boljšem položaju kot legalni podjetniki, je kritičen Meh. Za slednje namreč velja minimalna globa 2000 evrov, razpon pa je do 26.000 evrov. Podobno je pri zaposlovanju na črno, pri kaznih pa tudi ni razlike med manjšimi in večjimi delodajalci. V zbornici se zavzemajo tudi za to, da bi bile kazni enake tako za izvajalca kot za naročnika dela na črno.

V finančni upravi (Furs), v katero sta se s 1. avgustom združili carinska in davčna uprava, si želijo, da bi se ljudje zavedali negativnih posledic zaposlovanja in dela na črno - zlasti posamezniki, ki v teh primerih niso ustrezno zavarovani in zaščiteni - in bodo prijavljali kršitve.

PETRA VIDRIH


Najbolj brano