Odlikovanja Vipotniku, Haderlapovi in posthumno Ciuhi

Predsednik republike Borut Pahor je vročil srebrni red za zasluge oblikovalcu Matjažu Vipotniku za izjemen prispevek k oblikovanju podobe slovenske kulture. Posthumno je srebrni red za zasluge vročil Jožetu Ciuhi za izjemen prispevek k slovenski umetnosti druge polovice 20. stoletja. Koroški pisateljici Maji Haderlap pa je vročil red za zasluge.

LJUBLJANA > Matjaž Vipotnik je srebrni red za zasluge prejel za izjemen prispevek k oblikovanju podobe slovenske kulture ter k njeni prepoznavnosti doma in v tujini. Kot piše v utemeljitvi, je Vipotnik eden najpomembnejših slovenskih grafičnih oblikovalcev, ki celotno obdobje svojega ustvarjanja ostaja zvest oblikovanju za kulturo. V njegovem izjemnem opusu so gledališki in filmski listi, plakati, znaki, logotipi, celostne podobe kulturnih ustanov, knjižne opreme ter vrsta scenografij.

Bil je družbeno angažiran umetnik in taki so bili tudi njegovi plakati, ki so provocirali. Z dovršeno likovno govorico, s katero je na svoj način prikazoval dogodke in sporočila ustanov, ni ustvarjal le podobe posameznega gledališča ali predstave, pač pa je sooblikoval podobo slovenske kulture kot celote.

Vipotnik se je ob prejemu zahvalil za odlikovanje in obljubil, da bo, kolikor mu bo zdravje dopuščalo, še kaj ustvaril.

Jože Ciuha je srebrni red za zasluge posthumno prejel za izjemen prispevek k podobi slovenske umetnosti druge polovice 20. stoletja in njeni prepoznavnosti v mednarodnem prostoru. Umetnik se je sedem desetletij garaško predajal ustvarjalnemu duhu in risal podobe sveta v lastnem prepoznavnem rokopisu, s figurami in simboli v akvarelih, olju, risbi, grafiki, tapiseriji, mozaiku, steklu, akrilu in pleksiju. Ukvarjal se je tudi s scenografijo, kostumografijo, likovno zasnovo lutk, ilustriral je knjige. Enako vešč kot s čopičem je bil z besedo. Svoja popotovanja in premišljevanja je opisal v več knjigah.

Kot človek svobodnega duha je samostojno vstopal v sodobne tokove likovnega ustvarjanja in vztrajal na lastni slikarski poti. S svojimi dosežki je daleč presegal meje nacionalnega kulturnega prostora, piše v utemeljitvi.

Odlikovanje sta prevzela njegova vdova Radmila Ciuha in sin Peter Ciuha, ki je ob tej priložnosti izrekel zahvalo. Kot je dejal, je bil Jože Ciuha, povsod, kamor je šel po svetu, ponosen na to, da je Slovenec.

Maja Haderlap je red za zasluge prejela za izjemen literarni prispevek k umestitvi manjšinske in identitetne problematike v avstrijski, širši nemško govoreči in srednjeevropski prostor. Pisateljica je s svojo literarno pripovedjo o življenju manjšinske skupnosti, ki je že zaradi maternega jezika odrinjena na družbeno obrobje, uspešno nagovorila zelo širok avstrijski, slovenski, nemški in evropski avditorij.

Njeno najodmevnejše delo, Angeli spomina, je bilo napisano najprej v nemškem jeziku in šele potem prevedeno v slovenščino. Roman pretresljivo spregovori o nacističnem preganjanju Slovencev na Koroškem, njihovem partizanskem uporu in tamkajšnjih nerazčiščenih vojnih temah, ki določajo življenje tudi že povojnih rodov.

Kot je dejala Haderlapova, si ob začetku pisanja romana ni niti predstavljala, kaj se bo z besedilom zgodilo. To je postalo živ organizem, ki živi in deluje po svoje, sama pa se pri tem počuti kot opazovalka.

STA

---