Odbor za kmetijstvo o problematiki lubadarja; v pomoč prihajajo droni

Odbor DZ za kmetijstvo je danes razpravljal o problematiki lubadarja v gozdovih. Podlubniki so se namreč namnožili po žledolomu leta 2014, a resorni minister Dejan Židan pravi, da situacijo obvladujejo, v reševanje vlagajo precej naporov. Gozdarjem bo po novem pomagal tudi dron, ki bo iz zraka pomagal identificirati prizadeta območja.

SLOVENIJA > Kot je poslancem pojasnil minister Dejan Židan, bo zavod za gozdove zdaj kot novo metodo poskusil uporabo dronov oziroma brezpilotnih letalnikov. Dron sicer ne more opaziti lubadarja, lahko pa s termo kamero meri spremembo toplote ali obsega drevesa. "To je poizkus, če bo deloval, bodo pa droni leteli nad gozdovi," je poudaril minister, ki sicer zavrača namigovanja, da bomo zaradi lubarja ostali brez gozdov.

Prvi mož zavoda za gozdove Damjan Oražem je medtem pojasnil, da se trenutno za uporabo dronov dogovarjajo z ministrstvom za obrambo. Upa, da bodo do novembra droni že leteli nad gozdovi, kot testno območje je določeno obmoje Novega mesta. Gozdarji namreč za identifikacijo s tal izgubijo veliko časa, zato Oražem upa, da bo tehnologija z droni pomagala obrniti krivuljo okuženosti navzdol.

Židan, ki verjame, da gozdarji uspešno bijejo boj s podlubniki, je ob tem opozoril, da se je treba začeti pogovarjati o tem, kako se bomo prilagodili na spremembo klime. Podnebje se namreč spreminja, to pa pomeni, da se spreminja okolje okoli nas, posledično s tem tudi bolezni, ki grozijo gozdu.

Delež smrekovega gozda v celotnem kolaču gozda dosega okoli 30 odstotkov, kar je po ministrovi oceni slabo. "Tudi če ne bi bilo lubadarja, se bo struktura gozda spremenila. Bistveno manj bo smrek," je poudaril.

Letos bomo sicer pri poseku po ministrovih pojasnilih dosegli vrh - kot kaže, bo namreč letos zaradi napada podlubnikov posekanih dva milijona kubičnih metrov lesa. "Toliko je letni prirast smreke v Sloveniji," je pomiril Židan in poudaril, da zaradi večjega poseka ne bomo brez smrek.

Septembra so sicer v gozdovih zaznali, da se krivulja obrnila navzdol - ugotovili so za 30 odstotkov manj napadenih dreves kot septembra lani. Drevesa se sekajo, kupci za les so, gozdarji so na terenu in si prizadevajo za uspešno sanacijo - po trenutnih prognozah bi moralo biti že v naslednjem letu bolje, je še dejal Židan.

Da je 30-odstotni delež smreke v naših gozdovih previsok, je opozoril tudi Oražem in dodal, da se je sicer ta delež v zadnjih treh letih znižal z 32 odstotkov. V napadu lubadarja vidi priložnost za slovenski gozd, posledica bo namreč uravnotežene razmere razvojnih faz v gozdu.

"Imeli bomo drevesne vrste, ki bodo bolj ustrezala rastišču. Smreka je bila v preteklosti posajena na rastišče, kamor ne sodi. Imeli bomo bolj uravnotežen gozd," je poudaril Oražem, ki je potrdil ministrova pojasnila, da se bodo razmere prihodnje leto izboljšale.

Kot je še zagotovil Oražem, situacijo z lubadarjem obvladujejo, postopna obnova gozda, kar poteka zdaj, je racionalna. Letos bo saniranih in odkazanih približno 60 odstotkov lubadark, kar je po njegovi oceni realno.

STA

---