Obveznega testiranja funkcionarjev na droge najverjetneje ne bo
DZ je opravil splošno razpravo o predlogu zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge, ki ga je v DZ vložila SDS. Koalicija in ZL zakona ne podpirata, saj da problematiko ureja že zdajšnja delovna zakonodaja. Zagovorniki zakona nasprotno menijo, da imajo državljani pravico, da vedo, ali tisti, ki jih volijo, uživajo droge.
Foto: STA
LJUBLJANA
> Uvodoma je Danijel Krivec (SDS) dejal, da predlog ni vložen zaradi funkcionarjev, "temveč zaradi javnosti, ki ima pravico izvedeti, ali najvišji nosilci državne oblasti delujejo pod vplivom prepovedanih substanc". "Za funkcionarje, ki nimamo ničesar skrivati, obvezno testiranje ne predstavlja nobenih težav, javnost pa bo razbremenjena špekulacij oziroma manipulacij, če njihovi predstavniki dejansko uživajo prepovedane droge," je dejal.
Po predlogu zakona bi se moral funkcionar testiranja udeležiti vsaj enkrat v letu, izvedel pa bi ga Inštitut za sodno medicino. Testiranje bi nadzirala štiričlanska komisija, funkcionarji, ki bi jih testirali, pa bi bili izbrani z žrebom. Če bi testiranje zavrnili, bi se štelo, da je bil test pozitiven.
Pretiran poseg v zasebnost posameznika
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat je povedala, da vlada predloga ne podpira, saj da pretirano posega v zasebnost posameznika, hkrati pa problematike psihoaktivnih snovi, ki bi lahko vplivale na vestno in kakovostno delo funkcionarjev, ne rešuje celovito. Po mnenju vlade problematiko tudi že zdaj zadovoljivo ureja delovna zakonodaja.
S slednjim se v opozicijskih SDS, NSi in NP niso strinjali. "Po trenutni ureditvi se lahko test na delovnem mestu opravi le, če gre za delo pod vplivom prepovedanih substanc na delovnem mestu in če se tako odloči predstojnik. Povsem neupravičeno je pričakovati, da bi predsednik vlade ali minister za osebe, ki jih je sam imenoval, zahteval test," je dejal Krivec.
"Res je, da tovrstno problematiko že ureja obstoječa zakonodaja, težava pa sta njeno izvajanje in vloga predstojnikov v teh postopkih," je v predstavitvi stališč poslanskih skupin pritrdil Bojan Dobovšek (NP). Poslanec se sicer strinja, da so tovrstne razprave pomembne, saj "funkcionarji s svojim vzorom dajejo smer družbi, še posebej mladim".
V NSi po besedah Jerneja Vrtovca predlog podpirajo, saj ima po njihovem mnenju javnost pravico vedeti, kdo od funkcionarjev uživa droge in kdo ne. "Res je, da do zdaj ni bilo dokazano uživanje drog nobenemu funkcionarju, vendar to ne pomeni, da droge niso med nami," je dejal.
Populističen predlog
Po mnenju Erike Dekleva (SMC) je predlog zakona pomanjkljiv in slabo pripravljen, "predvsem pa bi bil v primeru, da bi bil sprejet, povsem neuporaben". "Zaradi tega zakona ne bo nihče živel bolje, bodo pa v družbo ponovno vneseni nemir, negotovost in nezaupanje državljanov, kar hromi družbo in onemogoča pomembne spremembe," je utemeljila nasprotovanje zakonu.
"Gre za populističen predlog, namenjen preusmerjanju prozornosti, vložen z namenom politične diskreditacije," je bil oster Franc Jurša (Desus). Ob tem je dodal, da sicer v poslanski skupini Desus, "ki je v povprečju nekoliko starejša", nimajo nobenih težav s tovrstnim testiranjem.
Po mnenju Bojane Muršič in poslanske skupine SD predlog ne zdrži "resne vsebinske presoje" in le še "dodatno niža že tako načet ugled nosilcev javnih funkcij". SDS je poslanka očitala, da s takšnimi in podobnimi ravnanji goji "zgolj vedno večji odpor ljudi do politike".
Zakona ne bodo podprli niti v ZL, je napovedal Franc Trček. "Rešitev za realne težave v tej državi namreč ni v testiranju poslancev, ampak v tem, da iz oblastnih funkcij odstranimo tiste politike, ki namerno in pri polni zavesti delujejo v nasprotju z našim skupnim interesom in v nasprotju z ustavo," je dejal.
Nasprotniki zakona so tudi ocenjevali, da gre pri predlogu za maščevanje SDS nepovezanemu poslancu Andreju Čušu, ki je pred časom izstopil iz SDS, nedolgo tega pa je v javnost prišel posnetek, ki ga prikazuje v skupini ljudi, ki uživa droge. Čuš je dejal, da predlog zakona podpira.
STA