Obeta se ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Ministrstvo za zdravje napoveduje ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zakonska podlaga za to naj bi bila v javni razpravi še pred koncem letošnjega leta. Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva do leta 2025 napoveduje tudi posege v podeljevanje koncesij in spremembe, ki naj bi izboljšale vodenje zdravstvenih ustanov.

LJUBLJANA > Namesto dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bodo na ministrstvu oblikovali nov model financiranja. Kakšen bo in s čim bodo nadomestili prihodke iz dopolnilnega zavarovanja, še ne vedo. Možnih rešitev je več, med njimi tudi, da bi socialno šibki plačevali manj. Zdaj velja, da za dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačujejo vsi zavarovanci enako, ne glede na svoj socialni status.

Potratne zasebne zavarovalnice

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc za zdaj z gotovostjo pove le, da se v sedanjem sistemu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga izvajajo komercialne zavarovalnice, izgublja preveč denarja. Izkušnje iz tujine kažejo, da se na poti od zavarovanca, prek privatnih zavarovalnic do zdravstva izgubi celo polovico denarja. “Po teh posredniških kanalih se za obratovalne stroške, dobičke in kapitalsko ustreznost izgubi tudi do 50 odstotkov denarja, kar je še posebej neprimerno in neustrezno za tako majhno državo, kot je Slovenija,” pravi ministrica. Tuji sogovorniki vedo povedati, “da je vseh Slovencev komaj za polovico ene dobre zavarovalnice,” še dodaja.

Ministrstvo napoveduje ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, uzakonitev enotnih kriterijev za podeljevanje koncesij, ukrepe za skrajšanje čakalnih dob, večji nadzor ministrstva za zdravje nad porabo sredstev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, več pristojnosti in več odgovornosti za vodstva zdravstvenih ustanov, ureditev področja dolgotrajne oskrbe.

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo zajeta v noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga bo ministrstvo v javno razpravo poslalo proti koncu leta.

Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva za prihodnjih deset let napoveduje tudi večji vpliv ministrstva nad izvajanjem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na ministrstvu si želijo sprememb, ki bi jim zagotavljale večji nadzor nad porabo denarja v zdravstvu. K brzdanju izdatkov naj bi prispevala prenova sistema javnega naročanja z uvedbo skupnih javnih naročil. Razvoju v zdravstvu naj bi se stalno prilagajala košarica zdravstvenih pravic, postopoma bi uvedli tudi plačevanje izvajalcev po obsegu in kakovosti opravljenega dela, načine, kako za denar, ki ga državljani plačujejo v obvezno zdravstveno blagajno, dobiti čim več, našteva v. d. generalne direktorice za zdravstveno ekonomiko Vlasta Kovačič Mežek.

Prihodki zdravstvene blagajne so preveč odvisni samo od prispevne stopnje zaposlenih, ugotavljajo na ministrstvu. To se je zelo očitno pokazalo med gospodarsko krizo, ko so se zaradi povečane brezposelnosti prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zmanjšali za več kot 300 milijonov evrov. V izogib tolikšni odvisnosti od prispevkov na plače na ministrstvu predlagajo širitev prispevne osnove za obvezno zdravstveno zavarovanje na vse vrste prejemkov posameznika, torej tudi na pasivne prejemke, kot so najemnine, dividende in rente.

Več moči in odgovornosti

Z ustreznimi zakonskimi spremembami naj bi povečali tudi učinkovitost vodilnih v zdravstvenih ustanovah. Ministrstvo namerava zaostriti pogoje glede strokovnosti in izkušenj vodstvenega kadra v zdravstvu, hkrati pa vodilnim podeliti večjo odgovornost in pooblastila. “Uspešen vodstveni kader bo tudi bolje nagrajen. Vloga ministrstva za zdravje bo, da bo bolj skrbno nadzorovalo, kako se to izvaja,” pojasnjuje Vlasta Kovačič Mežek.

Na ministrstvu nameravajo jeseni predstaviti predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, kjer bodo med drugim opredelili podeljevanje koncesij. “Koncesije so bile v zadnjih letih podeljene brez poenotenih kriterijev, tako da moramo pregledati vse koncesijske pogodbe in jih prilagoditi zdravstvenim potrebam v mreži,” pojasnjuje v. d. direktorice direktorata za zdravstveno varstvo Irene Kirar Fazarinc. Obenem obeta tudi enotna merila za oblikovanje čakalnih dob. Oboje skupaj bi pacientom zagotovilo pravičen dostop do storitev, zdravstvu pa odprlo možnost za načrtovanje zmogljivosti v skladu s standardi in normativi.

Resolucija kot znanilka reforme

Resolucija poleg naštetega obeta tudi uveljavitev dolgotrajne oskrbe ter številne preventivne ukrepe, vključno z zaostritvijo alkoholne in tobačne zakonodaje. Pri dolgotrajni oskrbi ministrstvo za zdravje sodeluje z ministrstvom, pristojnim za socialo, saj gre za oblikovanje finančno vzdržnih modelov celostne, torej ne le zdravstvene, oskrbe starejših. Pri tobačni politiki gre za uzakonitev evropske uredbe o prepovedi prodaje cigaret z okusom in za uzakonitev strožjih pravil za oglaševanje tobaka, vključno s slikovnimi opozorili na škatlicah s cigaretami.

Resolucija je zdaj v dvomesečni javni razpravi, ministrstvo pa za dokončno pripravo vseh napovedanih rešitev napoveduje iskanje konsenza in reden dialog zlasti s Zdravniško zbornico Slovenije. Na vprašanje, kaj iz resolucije je znanilec nove zdravstvene reforme, Kolar Celarčeva odgovarja: “Vse aktivnosti in ukrepi s ciljnimi indikatorji.”

Namige, da se že sestaja skupina ljudi, ki pripravljajo alternativno zdravstveno reformo, in očitke, da na ministrstvu ne delajo dovolj, ministrica komentira: “Upam si trditi, da je to tako velik premik naprej, da je treba kvečjemu reči, da smo stopili na plin in peljemo naprej 200 na uro.”

JANA KREBELJ

---