Občine in vlado ločuje še 28 evrov

Vladna stran občinam ponuja dopolnitev enajstih zakonov, s katerimi naj bi se izdatki občin skupno zmanjšali za kakih 15 milijonov evrov. Župani menijo, da bo prihrankov manj, zato tudi pri znižanju glavarine župani in vladni pogajalci ne najdejo skupnega jezika.

LJUBLJANA > Država naj bi na eni strani občinam odpravila nekaj nalog in z njimi povezanih stroškov, na drugi strani pa za ta prihranek znižala povprečnino, ki jo država namenja občinam za opravljanje vseh z zakoni predpisanih obveznosti.

Vlada ponuja tudi višje zadolževanje

Ministrstvo za javno upravo naj bi se o vsebini interventnega zakona za uravnoteženje občinskih proračunov v veliki meri že uskladilo s predstavniki občin. “Interventni zakon prinaša na letni ravni od deset do 15 milijonov evrov prihrankov,” pravi državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Renata Zatler.

Vladna stran vidi sedem milijonov evrov prihranka v možnosti ukinitve pravne subjektivitete ožjih delov lokalne skupnosti (krajevnih in vaških skupnosti) in v možnosti, da bi občine lahko skupaj ustanovile medobčinsko pravobranilstvo.

S spremembo zakona o vrtcih bi država občinam omogočila boljši nadzor nad plačili staršev za predšolsko vzgojo. S tem naj bi vse občine skupaj ustvarile od tri do devet milijonov evrov prihranka. Vladna stran predlaga tudi spremembo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, tako da bi občine v primeru izgube zaposlitve obeh zakoncev zdravstveno zavarovanje plačevale le eni osebi kot nosilcu zavarovanja. Tu naj bi občine privarčevale milijon do dva, predvidoma dva pa še s spremembo zakona o zemljiški knjigi. Občine bi lahko po novem samostojno vlagale zemljiškoknjižne zahtevke brez posredovanja notarjev, ki jih je treba dodatno plačati.

Med interventnimi ukrepi je tudi predlog, da bi država občinam omogočila dodatno zadolževanje za sofinanciranje evropskih projektov.

Pri povprečninah vsaksebi

Ocene o tem, koliko prihranka bodo prinesli ti interventni posegi v različne zakone, pa so na strani županov precej manj optimistične. V Skupnosti občin Slovenije računajo na le šest do osem milijonov evrov prihrankov. Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj se strinja, da bodo učinki precej manjši, kot obeta vladna stran, in pravi: “Interventni zakon prinaša predvsem nekaj odprav birokratskih ovir.”

Občine vztrajajo, da se lahko povprečnine znižajo le za toliko, kolikor bo teh prihrankov. Ocenile so, da na račun interventnega zakona lahko popustijo za osem evrov in namesto 536 evrov zahtevajo 528 evrov povprečnine. Ministrstvo za finance jim je šlo na zadnjih pogajanjih, ki so bila v torek, naproti za šest evrov. Namesto 494 evrov, kolikor je bilo izhodišče ministrstva doslej, jim ponuja 500 evrov povprečnine. Ministrstvo za finance vztraja tudi pri tem, da bi ukinilo sofinanciranje investicij v občinah.

Razlika med občinami in vladno stranjo je pri povprečninah še vedno 28 evrov. “V pogovorih smo skušali dopovedati, da smo res na meji, da občine še lahko opravljajo naloge, kot je treba,” je včeraj ob predstavitvi problematike financiranja občin članom komisije DZ za nadzor javnih financ potek pogajanj povzel Smrdelj.

Če bi prišlo do nižanja prihodkov občin, bi morale občine svoje delovanje racionalizirati predvsem pri izvajanju investicij, opozarja Smrdelj. Investicije pa so tesno povezane z evropskimi sredstvi, pri črpanju katerih bi vsaka sprememba odprla tveganje, da bo treba ta denar vračati.

Predstavniki občin in vlade se bodo spet pogajali jutri. Časa za dogovor zmanjkuje, saj bi moral biti rebalans proračuna za 2015, v katerem bodo zajeti tudi izdatki za občine, dokončno nared pred koncem januarja.

JANA KREBELJ


Najbolj brano