Občine za večji obseg financiranja, strategijo še pripravljajo

V združenjih občin se še niso odločili, kakšni bodo njihovi nadaljnji koraki po uveljavitvi zakona o izvrševanju državnih proračunov za prihodnji dve leti. Odločeni pa so, da bodo prizadevanja za višjo povprečnino in denar za sofinanciranje naložb nadaljevali. Kako naprej, bodo v prihodnjih dneh razpravljali tudi na predsedstvih združenj.

LJUBLJANA > Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije bo o tem govorilo v četrtek na seji v Naklem. Nekaj dni zatem naj bi se sestalo še predsedstvo Združenja občin Slovenije.

V slednjem so že odločeni, da se bodo zaradi denarja za sofinanciranje naložb obrnili na ustavno sodišče, je povedal njegov predsednik Robert Smrdelj.

Sredstva, ki jih ureja 21. člen zakona o financiranju občin, namreč ostajajo znižana, in to veliko bolj, kot bi želeli v združenjih občin.

Povprečnina za 20 odstotkov nižja, kot bi po zakonu morala biti

Če bi investicijski transfer po zakonu moral znašati šest odstotkov, so bili namreč pripravljeni pristati na polovico te višine, torej tri odstotke, ob dodatnem odstotku kot izpolnitvi zaveze iz dogovora za letošnje leto. Zakon o izvrševanju državnega proračuna pa za vsako od obeh let določa po dva odstotka.

Pri povprečnini, za katero v občinah opozarjajo, da je za 20 odstotkov nižja, kot bi po zakonu o financiranju občin morala biti, pa se o aktivnostih še niso odločili.

Smrdelj pravi, da se bodo poskušali v združenjih glede tega uskladiti in oceniti, na kakšen način bi lahko uspeli. Ena možnost je tožba, druga pa ustavna presoja. Po obeh pravnih sredstvih so združenja že posegla v boju za letošnjo povprečnino, ki je bila za drugo polovico leta prav tako določena nižje od želja občin.

Septembra sta Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenje na ljubljansko okrožno sodišče vložili tožbo za izpolnitev pogodbenih obveznosti iz dogovora o višini povprečnine za leto 2015, saj je bila povprečnina znižana, kljub temu da vlada svoje obljube o znižanju stroškov občin ni v celoti izpolnila.

Sodišče je v tožbi predlagalo mediacijo. Kot pravi Smrdelj, sta združenji oddali soglasje k njeni izvedbi, a do mediacije najverjetneje ne bo prišlo, saj država z njo ne soglaša.

Ob odločitvi v tej zadevi pa v občinah pričakujejo tudi odločitev ustavnega sodišča, katerega je za presojo predpisov o delovanju in financiranju občin zaprosilo Združenje mestnih občin Slovenije. Ali bo v zvezi s povprečnino na ustavno sodišče romala še ena pobuda, za zdaj še ni povsem jasno.

V združenjih občin pravijo, da razmišljajo tudi o tem. Prav tako je interesna skupina lokalnih interesov v državnem svetu strokovne službe zaprosila, da pripravijo podlage za morebitno presojo. Vendar pa za zdaj kaj dlje od tega še niso.

Šarec: Gre za ponižujoč odnos države do občin

Se pa po letošnji določitvi sredstev, ki se občinam namenjajo za financiranje zakonskih nalog, med župani še krepi nezadovoljstvo. O tem priča tudi nedavno pismo kamniškega župana Marjana Šarca, ki opozarja, da ne gre le za višino povprečnine, ampak za ponižujoč odnos države do občin nasploh.

Kot je zapisal, je čas, da tudi skupnost občin ubere drugačno taktiko in se preneha pogajati za nekaj, kar jim po zakonu pripada. Predlog bohinjskega župana Franca Kramarja na dan, ko je DZ sprejemal zakon o izvrševanju državnega proračuna, pa je šel še dlje. Ker da so bili dosedanji pogovori brezplodni, je pozval, naj vsi skupaj za en dan zaprejo vrtce.

Nujen je ponoven premislek o razvoju lokalne samouprave

Razprava ob določanju denarja, ki ga bodo občinam za izvajanje zakonskih nalog namenjali v prihodnjih dveh letih, pa je znova opozorila na potrebo po ponovnem premisleku o razvoju področja lokalne samouprave. Od 27. novembra je v javni razpravi tudi strategija razvoja lokalne samouprave, o kateri je strokovni posvet predviden v četrtek.

STA

---