Občine: obveznosti naj bo manj

Opozorila, da imajo občine premalo denarja za preveč nalog, ki jih je nanje prenesla država, od županov poslušamo iz leta v leto. Vseeno je država pred dnevi za leto 2015 predlagala znižanje povprečnin za občine s 525 na 494 evrov na občana. Po burnem odzivu županov so se strasti pomirile; možnosti za pogajanja in dogovor o tem finančnem rezu ostajajo odprte do sredine januarja, ko naj bi DZ sprejemal rebalans proračuna. Čemu bi se morale občine odpovedati, če vlada vendarle ne bi popustila?

LJUBLJANA, PRIMORSKA> Povprečnina, ki jo država plačuje občinam, da lahko opravljajo naloge, ki jim jih določa več kot 280 zakonov, se že nekaj let znižuje. Leta 2012 je, denimo, znašala 543 evrov, lani in letos 536, prihodnje leto pa naj bi občine prejemale po 525 evrov na prebivalca.

Ko je pred nekaj dnevi z vlade prišel dodaten varčevalni predlog, da bi za zmanjšanje primanjkljaja v rebalansu proračuna za leto 2015 povprečnino še nekoliko znižali, in sicer na 494 evrov, hkrati pa ukinili tudi državno sofinanciranje investicij v višini dveh odstotnih točk, je v občinah završalo.

Vlada si je iz naslova varčevanja pri občinah obetala stomilijonski proračunski prihranek, a je po burnem odzivu županov prostor za pogajanja z občinami pustila še odprt. A ne za dolgo: varčevalne kompromise bodo morale občine in država najti do sredine januarja, ko naj bi DZ sprejemal rebalans proračuna. Občine zdaj vladi sporočajo, naj do takrat sprejme ukrepe za znižanje stroškov občin in glede na učinke teh ukrepov se bodo nato občine pripravljene pogajati o višini povprečnine.

Država dela zmedo

Mestna občina Nova Gorica bi po prvotnem predlogu varčevalnih ukrepov izgubila približno 1,2 milijona prihodkov. Občina Tolmin pa bi (glede na letošnje stanje) po do torka veljavnem predlogu bila ob dobrih 942.000 evrov, je pojasnila tamkajšnja finančnica Janja Bičič. Na Tolminskem bi bili na slabšem, ker imajo skupno približno 15 milijonov prihodkov, v Novi Gorici pa nekaj deset milijonov letno.

Kot dodaja Bičičeva, naj bi jim najnovejši predlog vzel “le” 170.000 evrov, a župan Uroš Brežan težko napoveduje, kaj se bo zgodilo, ker občine za sestavljanje proračunov ne poznajo osnovnih okvirov, pa še ti se dnevno spreminjajo. Pritrjuje jima direktorica novogoriške mestne uprave Vesna Mikuž: “Država je prvotni predlog spremenila, in v okviru tega še nimamo izračunov, ker so usmeritve nejasne. Upravičeno lahko pričakujemo, da tudi niso dokončne.” Tudi župan Občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik zaradi spreminjajočih se predlogov ne more napovedovati, kaj bo.

V piranski občini predlaganih znižanj povprečnine ne podpirajo. “Z znižanjem povprečnine bi se predpostavljalo, da se občinam znižujejo bodoče zakonske obveznosti. Dokler ne bo jasno definirano, katere zakonske naloge so mišljene in na katerih osnovah so izračunane, ne moremo vedeti, kaj moramo pri načrtovanju porabe nižati,” so zapisali.

Trpele bi naložbe

Kje bi varčevali, če bi morali? Ker je dohodnina prihodek integralnega proračuna in je treba iz tega plačevati zakonske in prevzete obveznosti, bi morali varčevati ali pri naložbah ali pri financiranju društev, ukrepih državnih pomoči, nadstandardnih storitev, pravi Mikuževa iz MO Nova Gorica.

Za občino Piran, ki ni prejemnica sredstev finančne izravnave iz državnega proračuna, bi znižanje povprečnine pomenilo dodatno znižanje virov za obstoječe programe. “To bi pomenilo obvezno nižanje obsega zakonsko določenih nalog, nižanje standarda javnih služb oziroma storitev in dodatnih programov,” niso želeli biti konkretni v piranski službi za odnose z javnostmi.

Pivški župan Robert Smrdelj ne vidi možnosti, da bi občine kaj privarčevale pri investicijah: “V večini občin izvajajo skoraj izključno investicije, vezane na evropska sredstva. Ostale so večinoma ustavljene. Pri teh evropskih investicijah pa umika ni, ker bi morali sicer vračati denar.”

Bodo pa zaradi nižje povprečnine mnoge od teh evropskih naložb slabše izkoriščene. Tako v pivški občini, kjer je župan, ne morejo več odstopiti od naložbe v Park vojaške zgodovine, bo pa zaradi manj denarja za kadre zelo omejeno njegovo trženje. Svoj delež pri naložbi (pol milijona evrov v dveh letih) so prispevali v nepremičninah. Pri drugem velikem projektu, obnovi vodovoda (ki sicer še visi v zraku), pa si bodo pomagali s koncesnino od Postojnske jame.

Tolminci brez energetskih prenov

Tolminski župan Brežan ocenjuje, da bi se znižanje povprečnine poznalo pri naložbah, “sploh pri občinah, kot je naša, ki je velika, redko poseljena in ima veliko lokalne infrastrukture, od cest do šol.”

Če bi izgubili skoraj milijon evrov, pa Brežan največjo težavo vidi v tem, kako zagotavljati denar za pet velikih projektov, ki jih sofinancira EU. To so energetske obnove ŠC Tolmin, zdravstvenega doma Tolmin in OŠ Podbrdo, obnova Kinogledališča ter komunalna ureditev Kamnega. “Hkrati bi bilo treba prevetriti vse postavke tekoče porabe, poiskati rezerve, preveriti, kje je morda kakšen nadstandard, ki si ga v prihodnje ne bomo mogli več privoščiti,” posledice opisuje župan. S podobnimi dilemami bi se morali spopasti v vseh primorskih občinah.

Vlada je sicer v isti sapi kot znižanje povprečnine predlagala, da bi se občine smele bolj zadolževati kot doslej. “To mi daje občutek, da želijo zadolževanje zgolj prenesti z države na občine. Če bodo znižali dohodnino in denar za investicije, se bodo morale občine zadolževati, če bodo hotele zagotavljati svoje deleže denarja za projekte, ki jih sofinancira EU,” meni Aleš Bucik.

JANA KREBELJ, AMBROŽ SARDOČ, MARICA URŠIČ ZUPAN, DENIS SABADIN

---