Ob srečanju z medvedom ni dobro bežati

V Sloveniji živi po grobih ocenah približno 500 rjavih medvedov. Okoljsko ministrstvo jih je v prihodnjem letu za odstrel določilo 89. S projektom Life Dinalp Bear pa naj medvedov ne bi le prešteli, pač pa ljudem z različnimi ukrepi tudi pomagali ublažiti posledice konfliktov s temi po naravi sicer plašnimi živalmi.

PRIMORSKA > “Medved je po naravi zelo plašna žival in se človeka v glavnem izogiba in v večini primerov od njega zbeži,” je na predavanju o rjavem medvedu v Ilirski Bistrici povedal Matija Stergar z republiškega Zavoda za gozdove. To so s poskusom dokazovali tudi na Švedskem, ko so na območje z medvedi poslali študente in opazovali, kako medvedi reagirajo v bližini človeka. “Študentje jih v večini primerov niso opazili, saj so se medvedi prej umaknili,” je pojasnil Stergar.

Seveda to ne pomeni, da do konfliktov med medvedom in človekom ne prihaja. “Medved povzroča škodo na človekovem premoženju, na živini, sadovnjakih, kmetijskih pridelkih, čebelnjakih. V Sloveniji se to dogaja pogosto in redno. Konflikti nastajajo tudi zaradi zahajanja medvedov v naselja, prihajajo v bližino bivališč, povzročajo strah, puščajo razdejanje, ko prevračajo smetnjake,” je pojasnil Stergar.

V skrajnih situacijah, ki so na srečo zelo redke, prihaja tudi do fizičnih kontaktov s človekom. “V zadnjih letih je pri nas takšnih primerov med nič in dva na leto. V večini primerov se končajo z lažjimi poškodbami,” je pojasnil Stergar.

Odškodnine do konca meseca

Država škodo, ki jo povzroča medved, uravnava tudi z izplačilom odškodnin. Od kmetov in rejcev drobnice je bilo slišati, da izplačila letos zamujajo, po pojasnilu Stergarja zato, ker je v postavki zmanjkalo denarja za izplačilo. A po zagotovilih pristojnega ministrstva naj bi odškodnine za nazaj izplačali do konca novembra.

“Na območju naše lovske družine se z medvedom srečujemo tako rekoč vsakodnevno,” pravi Vinko Iskra iz Lovske družine Kozlek. Na Bistriškem medved pogosto prihaja tudi do naselij. “Domačini so jih precej vajeni, škode pa naredijo malo, morda jeseni na sadovnjakih, predvsem slivovih, česar v zadnjih dveh letih ni bilo. Tudi pri drobnici so letos škodo bolj delali volkovi,” je pojasnil Iskra. V občini hujših primerov srečanja med medvedom in človekom Iskra sicer ne pomni. “Pred leti je zašel na sredo neke vasi, pa ni napadel niti psa. Spomnim se le gobarja v Dletu, ki ga je pred leti medved precej prestrašil,” pravi Iskra. Vsekakor bežanje ob srečanju z medvedom odsvetuje: “Če začneš bežati, te ima medved za plen, pa tudi ubežati mu ne moreš, saj teče bistveno hitreje od človeka.” Stergar dodaja, naj - ko se nahajamo na območju medveda, preventivno opozorimo nase z govorjenjem, da nas zazna in se umakne. “Če se zgodi, da nas ni zaznal in se nam približa, najprej pride do tako imenovanega lažnega napada, ko se postavi na zadnje noge in opozarja nase. V takih primerih je pomembno, da ne delamo sunkovitih gibov, ki bi jih lahko razumel kot grožnjo, da ostanemo mirni. Bežati ni priporočljivo, ker medveda to zmede. Tudi na drevo ne skušamo plezati, saj so medvedi odlični plezalci,” svetuje Stergar. V primerih, ko dejansko pride do kontakta, je najbolje, da se uležemo na tla in si z rokami pokrijemo glavo, da se naredimo medvedu čim manj nevarni.

V zadnjih letih se sicer vrednosti odškodnin gibljejo okrog 200.000 evrov na leto. Primerov, kjer medved povzroči škodo, pa je okrog 500 na leto.

Razlogi za konflikte so sicer različni, več jih je seveda tam, kjer je tudi medvedov več. In v Sloveniji jih po podatkih ministrstva za okolje največ najdemo na širšem Kočevskem z Ribniško dolino, na Notranjskem s Krimsko - Mokrškim pogorjem, v delu Dolenjske in delu Bele Krajine, na Nanosu, Hrušici, Trnovskem gozdu in delu Idrijskega hribovja.

V iskanju hrane

Na srečanja z ljudmi pa vplivajo tudi življenjske navade medvedov, saj se medved, ki dnevno iščoč hrano lahko prehodi deset in več kilometrov, giblje na velikih površinah, pokrajina pri nas pa je zelo razdrobljena. Poleg tega rad zaide v predele, kjer je hrana zanj laže dosegljiva. “Velikokrat smo ljudje sami krivi, da prihaja do konfliktov. Konfliktnega medveda lahko ustvarimo. Človek, denimo, hrani medvedjega mladiča, medved pa tako dobi sporočilo, da bližina človeka pomeni nagrado, izgubi strah pred človekom in išče hrano v bližini človeka,” je povedal Stergar.

V Zavodu za gozdove Slovenije so združili moči z ljubljansko Biotehniško fakulteto in podjetjem ERICo ter zagnali projekt Life Dinalp Bear, prek katerega bodo do sredine leta 2019 ocenjevali številčnost medvedov v Sloveniji in na Hrvaškem s pomočjo genetike. Projekt pa se ukvarja tudi s tem, kako medveda odvrniti od tega, da bi prihajal v bližino ljudi in naselij. Skozi projekt bi tako skušali vpeljati tako imenovane medovarne smetnjake in kompostnike, ki jih medved ne more odpreti. Promovirajo tudi uporabo električnih ograd, med kmete in rejce živali bodo tako razdelili 40 kompletov elektromrež. Uvesti bi želeli tudi delo s pastirskimi psi, ki pri nas ni preveč razširjeno. Na medvedu prijazen način pa želijo promovirati tudi ekoturizem. “Pri nas vidimo le težave z medvedom, ponekod po svetu pa vidijo tudi priložnosti. Izkušnje kažejo, da so ponekod ljudje pripravljeni plačati samo zato, da se nahajajo v območju medveda, ali da vidijo odtis šape v blatu. Kar bi veljalo izkoristiti,” je pojasnil Stergar.

Tudi raziskava oddelka za gozdarstvo biotehniške fakultete je pokazala, da so medvedi pogosto prihajali v bližino človeških naselij z namenom, saj so tam našli bodisi klavniške ostanke, ostanke jabolk, komposte, ostanke hrane, smetnjake. “Medved je izrazit prehranski oportunist, jedel bo, kar mu je na razpolago in kar je najlaže dosegljivo. Njegova prehrana je raznolika in se sezonsko spreminja. V pomladnem obdobju v njegovi prehrani prevladuje divjad. Ker je slab plenilec, se hrani pretežno z ostanki poginule divjadi, mrhovino domačih živali in koruzo. Poleti jè žuželke, jeseni prevladujejo sadeži, predvsem žir in želod ter drugo sadje, ki ga najde v sadovnjakih in na poljih. Tedaj tudi prihaja do največ konfliktov s človekom oziroma njegovim premoženjem,” je povedal Stergar.

V odstrel 89 medvedov

Država za blažitev konfliktov z medvedi uporablja več metod. Prva je izredni odstrel medveda, za katerega se presodi, da pogosto prihaja v bližino ljudi ali jim je tako ali drugače nevaren. “Republiška okoljska agencija na leto izda med 20 in 30 takšnih odločb, dejansko realiziranih pa jih je približno deset,” je povedal Stergar.

Da bi uravnavali populacijo medvedov, okoljsko ministrstvo vsako leto določi tudi njihov splošen odvzem iz narave. V novem letu - od 1. oktobra do 30. aprila prihodnje leto - je tako predvidelo enak odvzem kot lani, torej 109 rjavih medvedov, od katerih jih je 89 načrtovanih za odstrel, 20 pa naj bi jih poginilo iz drugih razlogov. “Odstrel medveda izvedejo lovske družine na določenem območju ali pa se izvede v loviščih s posebnim namenom v okviru Zavoda za gozdove. Ta odvzem skladno s pravilnikom tudi nadzira. Meso gre lahko za lastno uporabo uplenitelja ali v nadaljnjo prodajo. V slednjem primeru so za to potrebni ustrezni dokumenti, ki jih na podlagi pravil za trgovino z zavarovanimi vrstami (CITES) izdaja okoljska agencija,” so pojasnili na okoljskem ministrstvu.

TINA M. VALENČIČ

---