Ob ohranitvi omejitve regresov v državnih podjetjih kolektivne delavske tožbe

Predstavniki več sindikalnih central so danes opozorili, da želi vlada z napačno interpretacijo zakona v podjetjih, v katerih ima vsaj 25-odstotni delež, ohraniti omejitev regresa za letni dopust. Zahtevajo, da se regres izplača skladno s kolektivnimi pogodbami. Če se to ne bo zgodilo, bo prišlo do kolektivnih tožb, so zagrozili.

LJUBLJANA > Vlada napačno interpretira zakon o dodatnih interventnih ukrepih, ki velja od leta 2012, ki v finančnih in nefinančnih družbah z vsaj četrtinskim državnim lastniškim deležem višino regresa za letni dopust omejuje z višino minimalne plače, je na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje.

Ukrep naj bi bil le začasne narave

Kot je pojasnila, zakon navaja, da je ukrep začasne narave in da bo veljal le, dokler rast bruto domačega proizvoda ne bo presegla 2,5 odstotka. Slovenija je lani zabeležila 2,6-odstotno gospodarsko rast, zato regres po njenih besedah letos ne bi smel biti več omejen z višino minimalne plače, ki letos znaša 790,73 evra, a ministrstvo za finance trdi drugače.

“Operiramo s pravnimi mnenji, ki nasprotujejo nadaljevanju omejitev pri izplačilih regresa v višini minimalne plače,” je povedal predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber. Ministrstvo za finance, ki je Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) naložilo takšno interpretacijo zakona, bi se moralo obrniti na edinega pristojnega za razlago dikcije zakona, to je DZ, je dejal.

Zakon je povozil kolektivne pogodbe

Sicer pa je bilo “že v štartu zgrešeno, to je v nasprotju z vsemi evropskimi normami, da smo leta 2012 dopustili, da je zakon povozil kolektivne pogodbe”. “Te so avtonomni vir delovnega prava, v katerega zakonska represija ne bi smela posegati,” je zatrdil. In če so v krizi to “s stisnjenimi zobmi na nek način tolerirali, danes tega razumevanja ni več”.

Da gre za “absolutno nedopustnost” poseganja zakona v polje kolektivnih pogodb in pravico do svobode kolektivnega dogovarjanja, se je strinjal generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek.

Kot je navedel, zakon o dodatnih interventnih ukrepih in priporočila s strani države razumejo kot vmešavanje politike in lastnikov v poslovne odločitve delodajalcev, ki bi morali o višini regresa odločati glede na poslovanje podjetij. Vprašanje, na kakšen način bodo urejali odnose z delavci, bi moralo biti v njihovi pristojnosti, je pristavil.

Tudi sekretar predsedstva Zveze delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost Benjamin Ornik se je ostro obregnil ob “filozofijo” vlade, ki se hvali, da krize ni več, a želi kljub temu nadaljevati z ukrepi, kot je omejevanje regresa za letni dopust.

“Menimo, da je samovolja države na tem področju nedopustna,” je sporočilo sindikatov povzel predsednik ZSSS Dušan Semolič. “Obsojamo nasilje države nad dogovorjenimi kolektivnimi pogodbami, gre za slabo sporočilo, slab vzor vedenja države,” je menil.

Izplačilo regresov po kolektivnih pogodbah ali pa tožbe

Zbrani sindikalisti so skladno s povedanim zahtevali izplačilo regresov v višinah, ki so izpogajane v kolektivnih pogodbah. Če njihova zahteva ne bo uslišana, bodo po posameznih podjetjih spodbujali kolektivne delovne spore, torej tožbe delavcev. To bo za državo pomenilo nepotreben strošek, so posvarili.

Med družbami z omejitvami regresov so omenili Adrio Airways, Telekom Slovenije, Pošto Slovenije, Slovenske železnice, Luko Koper, podjetja v energetiki, komunali, trgovini, turizmu, gostinstvu ...

STA

---