“Treba je odstraniti vse umetne ovire na poti k uresničevanju Južnega toka”
Slovenija
08. 07. 2014, 14.02
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 09.07
V Mariboru so danes slovesno obeležili začetek vzpostavitve muzeja in spominskega centra na lokaciji nekdanjega nacističnega taborišča za sovjetske ujetnike v Melju. Po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova bo služil kot “večen spomin na tiste, ki so s svojimi življenji plačali mir, svobodo in blaginjo naslednjih generacij”.
Trak ob odprtju bodočega muzeja je prerezal slovenski predsednik Borut Pahor (v sredini), skupaj z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom (levo) in Karlom Erjavcem, slovenskim zunanjem ministru, ki opravlja tekoče posle Foto: STA
MARIBOR
> V slavnostnem nagovoru je Sergej Lavrov spomnil, da se svet v teh dneh spominja 100. obletnice začetka prve svetovne vojne, naslednje leto bo 70. obletnica konca druge svetovne vojne. “To je priložnost v Sloveniji, Rusiji in Evropi, da se spomnimo žrtev in katastrofalnih posledic teh dveh grozovitih vojn v človeški zgodovini in naredimo vse, da ne bi dopustili ponovnega oživljanja fašizma in nacizma v Evropi in kjerkoli že drugje,” je dejal.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je med današnjim srečanjem s slovenskim zunanjim ministrom, ki opravlja tekoče posle, Karlom Erjavcem v Mariboru govoril tudi o projektu Južni tok. "Prepričani smo, da je treba zdaj odstraniti vse umetne ovire na poti k uresničevanju tega projekta in delovati v skladu s prej podpisanimi dogovori," je dejal. Na srečanju, kjer je bil prisoten tudi predsednik republike Borut Pahor, je Lavrov izrazil upanje, da bo Evropska komisija ponovno vzpostavila delovanje delovne skupine za reševanje vseh vprašanj v zvezi z realizacijo projekta Južni tok. Poudaril je, da je "Rusija zainteresirana za realizacijo vseh dogovorov, ki so bili zafiksirani v medvladnih sporazumih in drugih veljavnih dokumentih". Glede "umetnih ovir" na poti k uresničitvi projekta Južni tok pa je povedal, da retroaktivna uporaba tretjega energetskega svežnja EU ne odgovarja niti normam mednarodnega prava niti praksi sodelovanja civiliziranih držav.
V Stalagu XVIII D umrlo več tisoč ujetnikov
Na ploščadi pred nekdanjim taboriščem Stalag XVIII D je Lavrov v družbi slovenskega zunanjega ministra, ki opravlja tekoče posle, Karla Erjavca in mariborskega župana Andreja Fištravca položil venec v spomin na umrle vojne ujetnike, po slavnostnih govorih pa je slovenski predsednik Borut Pahor slovesno prerezal trak ob simboličnem odprtju bodočega muzeja.
Med drugo svetovno vojno je bil kompleks opuščenega carinskega skladišča na Einspielerjevi ulici v Melju del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu so bili med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nehumanih razmerah nameščeni ruski vojni ujetniki, ki jih je bilo v določenem trenutku tudi več kot 5000. Številni so zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tu tudi umrli. Točno število smrtnih žrtev ni znano, gre pa po besedah direktorice Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandre Berberih Slana v več tisoče.
Objekt, ki je zdaj prazen, naj bi se v bližnji prihodnosti prelevil v muzej, ki bi mednarodno javnost opozarjal na strahote vojne in grozote, ki so se tu dogajale. Na današnji slovesnosti so zbranim predvajali virtualno predstavitev bodočega muzeja, na ogled pa so za en dan postavili tudi manjšo razstavo o zgodovini taborišča in dogodkih, ki so sovjetske vojne ujetnike pripeljali do Maribora.
Spomin na žrtve za svobodo in mir
Po besedah vodje slovenske diplomacije Erjavca je izjemnega pomena, “da se ohrani spomin na prispevek vsakega posameznika, vsake žrtve k temu, da Evropa na pragu obeležitve 70. obletnice konca druge svetovne vojne živi v miru, svobodi in varnosti”. “Vsi si moramo prizadevati, da s svojimi dejanji tega ne ogrozimo,” je poudaril na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi ruski minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov, nekdanja predsednika Slovenije Milan Kučan in Danilo Türk, ministri Samo Omerzel, Roman Jakič in Gorazd Žmavc ter številni slovenski gospodarstveniki in diplomati.
STA