Ob jubileju vrnitev domov

Z vrnitvijo v svoje nekdanje, zdaj sodobno prenovljene prostore na Vošnjakovi 8 v Ljubljani, so slovenski novinarji včeraj zvečer obeležili 110. obletnico svojega stanovskega društva, danes Društva novinarjev Slovenije.

Matija Stepišnik: “DNS ostaja branik 
profesionalnih in etičnih standardov slovenskega 
novinarstva.” Foto: STA
Matija Stepišnik: “DNS ostaja branik profesionalnih in etičnih standardov slovenskega novinarstva.” Foto: STA

LJUBLJANA > Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je svojo 110. obletnico sinoči obeležilo s težko pričakovano pridobitvijo. Od včeraj je tudi uradno na novem naslovu, na Vošnjakovi 8 v Ljubljani. Pravzaprav to pomeni vrnitev domov, vmes je namreč vrsto let gostovalo na Wolfovi 8. Na nov naslov sta se preselila tudi sedeža Sindikata novinarjev Slovenije (SNS) in Novinarskega častnega razsodišča.

Manjka medijski trg

Predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Matija Stepišnik je prepričan, da društvo, ki šteje več kot 700 članov, ostaja osrednji branik profesionalnih in etičnih standardov slovenskega novinarstva. Ugotavlja pa, da se po skoraj 24 letih samostojne države v Sloveniji še ni vzpostavil normalen, stabilen in evropsko primerljiv medijski trg.

Svoboda novinarskega izražanja in medijska avtonomija sta po njegovih spoznanjih pod vse močnejšim pritiskom lastnikov medijev. Zavzema se za posodobitev krovnih zakona o medijih in zakona o RTVS. Pozdravlja pa vladni predlog novele kazenskega zakonika v delu, kjer odpravlja kaznivost izdaje tajnih podatkov, če so v javnem interesu. Pogreša še spremembe zakonodaje na področju kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.

Prva vojna je ugasnila dejavnost

28. marca 1905 je časnikar Franc Govekar sklical ustanovni občni zbor Društva slovenskih književnikov in časnikarjev. Poklica enih in drugih takrat namreč nista bila jasno razmejena. Seveda korenine slovenskega časnikarstva segajo dlje v preteklost (leta 1797 je Valentin Vodnik začel urejati Lublanske novice), vendar je v tistih časih avstroogrska monarhična oblast svobodo govora preganjala in onemogočala.

Prva svetovna vojna je vrste slovenskih novinarjev zdesetkala in ugasnila njihovo cehovsko organizacijo. Leta 1919 so jo pod tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev obnovili kot Društvo jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani. Unitaristični pritiski iz Beograda pa so že dve leti kasneje pripeljali do združitve v organizacijo Jugoslovensko novinarsko udruženje (JNU), ki je v Ljubljani imelo le svojo sekcijo.

Po mirovanju med drugo svetovno vojno je bilo oktobra 1944 na svobodnem ozemlju v Črnomlju ustanovljeno Slovensko časnikarsko društvo, predhodnik današnjega Društva novinarjev Slovenije.

DK


Najbolj brano