Ob begunski poti imajo stojnice tudi trgovci z ljudmi

Begunci in migranti, ki potujejo proti Nemčiji in državam severne Evrope, niso nujno žrtve trgovine z ljudmi, lahko pa to zaradi svoje ranljivosti postanejo. “Trgovci z ljudmi so trgovci; zaznajo konjunkturo in jo uporabijo. Ko je veliko ljudi na poti, nastavijo svoje štante,” je na včerajšnjem posvetu o boju proti trgovini z ljudmi dejal Andrej Šter z ministrstva za zunanje zadeve.

Migranti in begunci so zaradi svoje ranljivosti lahke tarče za 
trgovce z ljudmi. Zanimivo je, da so pogosto moški tisti, ki so 
najbolj izkoriščani. Foto: Jure Batagelj
Migranti in begunci so zaradi svoje ranljivosti lahke tarče za trgovce z ljudmi. Zanimivo je, da so pogosto moški tisti, ki so najbolj izkoriščani. Foto: Jure Batagelj

LJUBLJANA > Pred evropskim dnevom boja proti trgovini z ljudmi - obeležujemo ga jutri - se pri marsikom zastavlja vprašanje, kako gledati na begunce in migrante, ki množično potujejo proti severu Evrope.

Begunci lahko postanejo žrtve trgovine z ljudmi

Trgovina z ljudmi in tihotapljenje ljudi nista ista stvar, je na posvetu, ki sta ga včeraj pripravila medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi in vladni urad za komuniciranje, pojasnil Tomaž Peršolja iz Generalne policijske uprave. Trgovina vključuje pridobivanje, prevoz in izkoriščanje žrtev, medtem ko gre pri tihotapstvu za to, da žrtev kriminalni združbi plača za pot, na cilju pa se odnos med žrtvijo in tihotapcem konča. “V migracijskem valu ne moremo govoriti, da so migranti žrtve trgovine z ljudmi. Ali so, se bo pokazalo pozneje,” je pojasnil Peršolja. Ni namreč izključeno, da beguncev in migrantov v državah, kamor prihajajo, ne čakajo kriminalne mreže, ki se jim bodo morali migranti odkupiti z delom ali kako drugače.

Migranti in begunci so zaradi svoje ranljivosti lahke tarče za trgovce z ljudmi, je opozoril tudi Andrej Šter z ministrstva za zunanje zadeve. Ob tem pa še poudaril, da se trgovina z ljudmi zelo pogosto dogaja pod krinko legalnosti. “Smisel trgovine z ljudmi je, da skuša čim več faz svojega ravnanja približati legalnosti ali jih narediti legalne.” Čeprav je na koncu očitno, da je neki delavec v suženjskem razmerju, se, ko greš od faze do faze pridobivanja dovoljenj in upoštevanja zakonodaje izkaže, da je tisti, ki delavca izkorišča, pravno to zelo dobro ali v celoti prikril.

V društvu Ključ, ki se kot nevladna organizacija pri nas najbolj specializirano ukvarja s trgovino z ljudmi v povezavi z begunskimi tokovi, opozarjajo na ranljivost moških, ki morajo praviloma poskrbeti za vso družino. “Za moške je pomoči zelo malo. Lahko se zgodi, da bodo oni na koncu najbolj izkoriščeni,” opozarja vodja društva Ključ Katjuša Popovič.

Kdo so otroci brez spremstva?

Nevladniki so pozorno spremljali tudi, kaj se je dogajalo med prvim begunskim valom, ki je prešel Slovenijo. Franci Zlatar iz Slovenske filantropije je včeraj govoril o nevarnostih, da bi se med migrante in begunce skrili tudi trgovci z otroki. Septembra je bilo med begunci, ki so prečkali Slovenijo, precej zelo majhnih otrok, tudi takšnih, ki so potovali brez staršev.

V enem od nastanitvenih centrov so se predstavniki nevladnih organizacij na primer ukvarjali s šestletno deklico, ki je potovala v spremstvu dveh stricev, njeni starši pa naj bi že bili v Nemčiji. Znakov, ki bi potrdili, da je deklica žrtev trgovine z ljudmi, ni bilo, se je pa treba takšnim primerom strokovno posvečati. V Slovenski filantropiji predlagajo, da bi na vseh točkah, kjer bodo begunci prihajali v državo oziroma se zadrževali, okrepili prisotnost strokovnjakov, ki zanjo prepoznati morebitne žrtve in delati zlasti z otroki brez spremstva. Bilo bi dobro, če bi te kompetence nadgradili pri vseh prostovoljcih, ki se bodo na terenu srečevali z begunci, še svetuje Zlatar.

JANA KREBELJ


Najbolj brano