OECD izboljšal napoved za Slovenijo, nujno nadaljevanje strukturnih reform

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je napoved gospodarske rasti za Slovenijo za letos izboljšala za 0,4 odstotne točke na 1,8 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se bruto domači proizvod okrepil za 1,9 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke slabše od novembrske napovedi. Slovenijo ob tem pozivajo k nadaljevanju strukturnih reform.

LJUBLJANA > Na delovnem obisku v Ljubljani se danes mudi generalni sekretar OECD Angel Gurria, ki bo javnosti po srečanju s premierjem Mirom Cerarjem predstavil ugotovitve iz poročila Ekonomski pregled za Slovenijo 2015. V njem so poleg pregleda ekonomskih politik in makroekonomskih gibanj tudi priporočila za ukrepanje.

Okrevanje v Sloveniji krhko

OECD namreč opozarja, da je okrevanje v Sloveniji, h kateremu so prispevale tudi v zadnjih letih sprejete reforme, krhko. Investicije podjetij zaradi razdolževanja gospodarstva ostajajo skromne, zmožnost posojanja bank je zaradi še vedno visoke ravni slabih posojil omejena, stopnja brezposelnosti pa ostaja visoka. H gospodarski rasti, ki bo verjetno ostala šibka, bo najbolj prispeval izvoz.

Med ključnimi priporočili Sloveniji zato navajajo nadaljevanje strukturnih reform, pri čemer menijo, da bi se morala vlada pri javnofinančni konsolidaciji osredotočiti na strukturne ukrepe, ki bodo povečali stroškovno učinkovitost na področju izobraževanja, v javni upravi in občinah.

Javni sektor: manjka strategija za zmanjšanje števila zaposlenih in mase plač

Javna uprava bi lahko bila po njihovem mnenju bolj učinkovita. “Manjka strategija za zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju in mase plač,” so zapisali in poudarili, da bi morale oblasti čim prej znova uvesti plačilo za delovno uspešnost in okrepiti sisteme za ocenjevanje dela.

Okrepitev vloge DUTB, nadaljevanje privatizacije

Nujni se jim zdijo tudi okrepitev vloge Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in njena neodvisnost, tudi pri privabljanju izobraženih kadrov, ter nadaljevanje privatizacije. “Ne imejte kontrolnih deležev v podjetjih, ki delujejo na konkurenčnih trgih,” so zapisali.

Spomnili so tudi, da so se oblasti v Sloveniji zavezale k popolni privatizaciji Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in Abanke Vipa ter zmanjšanju državnega deleža v Novi Ljubljanski banki na 25 odstotkov plus eno delnico. “Prodajo NKBM je bilo pričakovati v prvem četrtletju 2015, vendar je prišlo do zamika. Ta proces bi morali zaključiti čim prej,” so poudarili in dodali, da vidijo možnost za dodatne prenose slabih posojil na DUTB.

Spomnili so tudi, da je v pripravi strategija upravljanja državnih naložb. Ta mora dati po mnenju OECD zelo jasno utemeljitev, “zakaj bi morali biti deleži (v podjetjih) sploh v lasti države”. Država se po njihovem mnenju ne sme vmešavati v vsakodnevno vodenje podjetij, za državno premoženje pa morajo skrbeti profesionalci, in ne politični nastavljenci.

Stabilizacija javnega dolga in reševanje problemov, ki jih prinaša staranje prebivalstva

Med ključnimi priporočili poudarjajo stabilizacijo javnega dolga in reševanje problemov, ki jih prinaša staranje prebivalstva, pri čemer pozivajo k dvigu upokojitvene starosti v povezavi s pričakovano življenjsko dobo in večjemu pomenu inflacije pri usklajevanju pokojnin. Pozivajo tudi k zdravstveni reformi in povečanju sredstev za programe aktivne politike zaposlovanja.

Zmernejša rast minimalne plače

OECD med ključnimi priporočili tokrat ni navedel minimalne plače, so se pa ob njo obregnili v delu poročila, ki govori o trgu dela. Rast minimalne plače naj bo bolj zmerna, pri čemer naj država razmisli o njeni povezavi s produktivnostjo in postopnem povečanju razkoraka med minimalno ter srednjo plačo, so zapisali.

Nepremičninski davek in znižanje najvišjih dohodninskih stopenj

OECD pozdravlja tudi namero nove vlade, da po zavrnitvi na ustavnem sodišču nadaljuje s projektom nepremičninskega davka, za katerega se je izkazalo, da ima relativno omejene negativne učinke na gospodarsko rast. V organizaciji menijo tudi, da ima Slovenija še dovolj prostora za zvišanje tovrstne davčne obremenitve. Po drugi strani predlagajo znižanje najvišjih dohodninskih stopenj.

STA

---