OECD: Luka naj si pomaga s terminalom v Divači
Slovenija
11. 09. 2015, 07.38
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 15.46
Analitiki iz OECD so ugotovili, da je drugi tir za slovenski proračun predrag. Zato začasno rešitev za to, da stranke Luke zaradi železniškega ozkega grla ne bi bežale, vidijo v gradnji zalednega terminala v Divači. Tako kot so v OECD kritični do drugega tira, pa so slovenski logisti kritični do zalednega terminala.
Jürgen Songenfrei (levo) je med drugim svetovalec operaterja v hamburškem pristanišču. Foto: Tamino Petelinsek/Sta
LJUBLJANA
> Čeprav je minister Peter Gašperšič napovedoval, da bodo sodelavci Mednarodnega prometnega foruma (ITF) pri OECD pripravljali analizo, kateri so možni modeli javno-zasebnega partnerstva za gradnjo drugega tira med Koprom in Divačo, za katerega je vlada Mira Cerarja odločila, da je njena prednostna naloga, je na koncu nastala drugačna študija. Dejan Makovšek, Jürgen Sorgenfrei in Richard Bullock so preverjali, kako tvegan je drugi tir in namesto tira predlagajo začasno rešitev: gradnjo zalednega terminala v Divači.
Trojka iz OECD je ugotavljala, da je Luka Koper v preteklosti zaostajala za rastjo drugih pristanišč. Rasti Luke Koper (ta je v obdobju 2004-2014 sicer dosegla kar 16-odstotno rast pretovora kontejnerjev) sicer ni primerjala s severnojadranskimi pristanišči, ampak s Hamburgom in z Rotterdamom.
O financiranju gradnje nove proge so predstavili tri možnosti: klasično proračunsko financiranje, financiranje prek državne agencije in javno-zasebno partnerstvo, ki bi lahko vključevalo tudi Luko Koper in ne samo javne železniške infrastrukture.
Zadnja možnost se po Makovškovih besedah kaže kot najboljša, a potrebuje določen čas. Tega je mogoče pridobiti z začasno rešitvijo, gradnjo zalednega terminala, ki bi stal okoli 50 milijonov evrov, odvisno od lokacije.
Minister Gašperšič meni, da bi gradnja zalednega terminala omogočila razvoj Luke Koper. “Da se razvije do ravni, ko bo tudi drugi tir ekonomsko izvedljiv in privlačen za tuje vlagatelje.” Ob tem ni izključil vstopa tujega partnerja v Luko Koper: “Tega še ne vemo, smo pa odprti za vse predloge.” Minister je še napovedal revizijo investicijske vrednosti drugega tira, kar naj bi bilo pripravljeno v devetih mesecih.
Medtem bo minil drugi rok za kandidiranje za evropski denar (CEF), kar pa po njegovem ni tragedija. Slovenija bi namreč želela iz EU potegniti več kot 30-odstotno financiranje, zato računa na delitev “ostankov kohezijskega denarja”, ti razpisi pa bodo vse do leta 2018.
OECD: Avstrija razmetava denar
Na vprašanje, kako komentirajo to, da Avstrija gradi železniško progo za pet milijard evrov in za osemkrat manj predvidenega tovora, je Richard Bullock odgovoril, da je to njemu nerazumljivo. “Sploh si ne predstavljam, kakšna je ekonomika avstrijskega projekta. Če Avstrija razmetava z denarjem, ni treba, da mora tudi Slovenija.”
Divača: v naših aktih ni terminalov
V Luki so študijo prvič videli včeraj, zato jo bodo komentirali, ko jo bodo natančno preučili. Tudi na fakulteti za pomorstvo in promet vsebine še ne poznajo, saj niso bili povabljeni na predstavitev. “Vemo pa, da s čakanjem na odločitev o tem, ali bomo drugi tir gradili ali ne, nastaja škoda. Tir ni pomemben samo za Luko, ampak za celotno transportno logistično dejavnost. Infrastrukturo moramo posodobiti in omogočiti Luki Koper, da bo z dobrimi povezavami z zaledjem povečevala tržne deleže na zalednih trgih. Na dolgi rok se drugi tir gotovo izplača,” pravi dekanja fakultete in nadzornica Luke Elen Twrdy.
Predstavniki občine Divača so bili včeraj povabljeni na predstavitev. “Cone, ki jih imamo v občini, so majhne in nimajo železniške povvezave, zato ne pridejo v poštev. Prostorski akti Občine Divača ne predvidevajo takega terminala, enako velja za novi OPN, ki je tik sprejetjem. Državni prostorski načrt sicer lahko 'povozi' občinski OPN, vendar je občina soglasodajalec. Tako v vsakem primeru brez ali mimo nas ne bi moglo iti. Sicer pa je za razvoj države nujen drugi tir,” je pojasnil divaški svetnik Dobrivoj Subić, sicer zaposlen na Slovenskih železnicah.
Slovenski logisti sicer zalednemu terminalu v Divači odločno nasprotujejo in trdijo, da bo to podražilo transport. Pravzaprav so na tem območju že trije podobni terminali: Lukin v Sežani ter italijanska na Fernetičih in v Červinjanu. Vsi so napol prazni.
KATJA GLEŠČIČ