Novinarji Dela terjajo pojasnila glede odpuščanj
Slovenija
29. 12. 2015, 11.09
, posodobljeno: 02. 11. 2017, 03.38
Aktiv novinarjev in svet delavcev Dela ter upravni odbor Društva novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije vodstvo in lastnike Dela pozivajo, naj v luči odpuščanj novinarjev natančno pojasnijo, kakšna so pri tem njihova merila. Od vodstva in lastnikov največje časopisne hiše pričakujejo zaustavitev "uničujočega procesa in pristopa".
Foto: Stanko Gruden
LJUBLJANA
> V javnem pozivu, pod katerim so podpisani izvršni odbor Aktiva novinarjev Dela in svet delavcev Dela ter upravni odbor Društva novinarjev Slovenije in predsednik Sindikata novinarjev Slovenije (SNS) Mario Belovič, so omenjeni še zapisali, da razumejo finančno zagato, toda način, na katerega prihaja do odpuščanj na Delu, je zanje nesprejemljiv in popolnoma nepregleden. Kot so poudarili, znotraj Delove časopisne hiše ustvarja vzdušje strahu, tesnobe in negotovosti.
580 prekarnih novinarjev
Razmere v novinarstvu po mnenju podpisnikov niso ugodne niti na drugih področjih. Po zadnjih podatkih SNS v medijih namreč dela približno 580 prekarnih novinarjev, za katere obstajajo elementi rednega delovnega razmerja. To po njihovem mnenju kaže na sistemsko deregulacijo poklica, v mnogih medijih pa je, kot so zapisali, že jasno vidna povezava med slabo in negotovo plačanimi novinarji ter nizko kakovostjo medijskih objav.
Takšna negativna poslovna praksa, ki stavi zgolj na nizke stroške dela in jo še naprej, kljub temu da je nezakonita, tolerira tudi država, pomeni tabloidizacijo medijskega prostora in bo že srednjeročno vplivala na uveljavljanje ustavne pravice do obveščenosti, so prepričani.
Peticijo podpisali številni umetniki in predstavniki kulturne javnosti
Na nenadno prekinitev rednega delovnega razmerja novinarkama in komentatorkama kulturne redakcije Dela so se s podpisovanjem peticije odzvali tudi številni umetniki in predstavniki kulturne javnosti. Opozorili so, da se v "vse slabših pogojih dela in ustvarjanja hkrati stopnjuje medijska marginalizacija kulture, še zlasti sodobne umetnosti. Simptom tega položaja, ki interese kapitala postavlja pred kakršnekoli vsebine, je odpustitev dveh novinark kulturne redakcije Dela, Maje Megla in Jelke Šutej Adamič, ki že desetletja vztrajno in angažirano pišeta o umetnosti, kulturnih dogodkih, kulturni politiki, pogojih dela in socialnem statusu umetnikov," so zapisali v peticiji.
Med podpisniki so tudi direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac, direktorica Plesnega teatra Ljubljana Živa Brecelj, direktor založbe Beletrina in urednik Mitja Čander, filozofa Slavoj Žižek in Mladen Dolar, direktor CUK Šiška Simon Kardum, direktorica zavoda Bunker Nevenka Koprivšek, režiser Dragan Živadionov, arhitekt Peter Krečič, umetniška vodja ljubljanskega baleta Sanja Nešković Peršin, Ivan Novak iz Laibach in glavna urednica založbe Studia Humanitatis.
STA