Novela zakona o zakonski zvezi na referendumu zavrnjena

Volilci so na referendumu zavrnili zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki izenačuje istospolne skupnosti s skupnostjo moškega in ženske. Proti zakonu je po neuradnih podatkih glasovalo 63,48 odstotka volilcev, za zakon pa 36,52 odstotka volilcev. Kvorum je bil dosežen.

Proti zakonu je po neuradnih podatkih glasovalo 63,48 
odstotka volilcev, za zakon pa 36,52 odstotka volilcev. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Proti zakonu je po neuradnih podatkih glasovalo 63,48 odstotka volilcev, za zakon pa 36,52 odstotka volilcev. Foto: Zdravko Primožič/Fpa

SLOVENIJA > Proti zakonu je po več kot 99 odstotkov preštetih glasovnic glasovalo 63,48 odstotka volilcev, za zakon pa 36,52 odstotka volilcev. Dosežen oziroma očitno presežen je bil tudi kvorum, potreben za to, da bi bil referendum sploh veljaven. Ker gre za zavrnitveni referendum, je zakon zavrnjen, če proti glasuje vsaj 20 odstotkov vseh volilcev, kar je v tem primeru pomenilo 342.810 volilcev. Izidi kažejo, da bo volilcev, ki so proti, vsaj 391.818.

Primc: Rezultat je zmaga za otroke

V koaliciji Za otroke gre si želijo, da rezultata referenduma, na katerem je bila zavrnjena novela zakona o zakonski zvezi, nihče ne bi razumel kot poraz. “Ta rezultat je zmaga za vse naše otroke,” je povedal Aleš Primc iz koalicije. Napovedal je, da bodo v enem mesecu pripravili predlog novega zakona. Z njim bi predlagali ureditev socialnih zadev za istospolno usmerjene partnerje, seveda pa takšen predlog po njegovih besedah ne bo vključeval posvojitev otrok.

Ob referendumskem uspehu je Primc napovedal udejstvovanje v politiki, tudi ustanovitve stranke ne izključuje. Predsednik stranke SDS Janez Janša se je na izid odzval z zapisom: “Čestitke, normalna Slovenija. Čestitke, Aleš Primc. Stati in obstati ... In zmagati!.” V stranki NSi, kjer so v kampanji zelo aktivno nasprotovali zakonu, izid razumejo kot jasno sporočilo, da je družina v Sloveniji pomembna. “Da ščitimo pravice otrok, da se zavzemamo, da se status istospolno usmerjenih skupnosti primerno uredi, da pa vendarle želimo ohraniti družino kot najosnovnejše okolje za otroka,” je poudarila predsednica stranke Ljudmila Novak. Po njenem je izid poraz vlade, ki je v proceduri že imela zakon o ureditvi te problematike, a ga je umaknila in podprla predlog ZL po skrajšanem postopku.

Zmagal je strah

Primorski poslanec ZL Matej Tašner Vatovec je povedal: “Verjamem, da v Sloveniji obstaja tiha večina, ki podpira spremembe za solidarno, strpno in enakopravno družbo. A odločili so tisti, ki so odšli na volišča. Za nas se zgodba tu ne ustavi, odpira se novo poglavje. Še vedno so manjšini kršene določene človekove pravice; za te se moramo boriti.”

Aktivist za pravice gejev Miha Lobnik po zavrnitvi novele zakona o zakonski zvezi napoveduje, da bodo vztrajali pri svojih prizadevanjih. “Ljudje so odločili tako, kot so čutili,” je dejal, a dodal, da “živimo v družbi, ki je bila v zadnjih dveh mesecih s strani institucij, ki jim ljudje zaupajo, bombardirana z vrsto neresnic in laži”.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk po zavrnitvi novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ocenjuje, da je zmagal velik strah, ki “je bil umetno ustvarjen”. Zagovorniki zakona novega zakona za to področje še ne napovedujejo, prej morajo preučiti nastale razmere.

Na Primorskem največ glasov “za” v istrskih mestih

Izidi za primorsko volilno enoto (volilna enota Postojna) ne odstopajo od izidov na ravni države, izidi po volilnih okrajih pa kažejo, da je v Kopru, Izoli in Piranu število glasov “za” doseglo ali preseglo 50 odstotkov, več kot 40-odstotno podporo je zakon dobil še v Novi Gorici mesto in Sežani, drugod pa se je podpora gibala okrog državnega povprečja ali pod njim.

Najmanj, le dobrih 21 odstotkov volilcev, je zakon podprlo v Ajdovščini.

Po za zdaj še neuradnih podatkih se je referenduma na ravni države udeležilo 36,18 odstotka volilnih upravičencev.

Za primerjavo povejmo, da je na referendum o družinskem zakoniku leta 2012 prišlo na volišča 30,31 odstotka volilnih upravičencev, na lanski referendum o arhivih pa 11,74 odstotka volilcev. A takrat še ni veljala nova referendumska zakonodaja, ki določa kvorum; edini kriterij je bil, da je bilo število glasov proti višje od števila glasov za.

JANA KREBELJ, STA


Najbolj brano