Nov predlog EU: Slovenija naj sprejme še 631 beguncev

Evropska komisija v sklopu drugega svežnja predlogov za soočenje z begunsko krizo predlaga premestitev še 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske; Slovenija naj bi sprejela še 631 beguncev. Ob upoštevanju majskega predloga naj bi po EU iz omenjenih treh držav premestili 160.000 beguncev, Slovenija naj bi jih sprejela 1126.

Evropska komisija v sklopu drugega svežnja predlogov za 
soočenje z begunsko krizo predlaga premestitev še 120.000 
beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske; Slovenija naj bi 
sprejela še 631 beguncev.
Evropska komisija v sklopu drugega svežnja predlogov za soočenje z begunsko krizo predlaga premestitev še 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske; Slovenija naj bi sprejela še 631 beguncev.  

BRUSELJ, STRASBOURG> Komisija je danes predlagala premestitev 15.600 beguncev iz Italije, 50.400 iz Grčije in 54.000 iz Madžarske. Za Slovenijo predlaga premestitev 82 oseb iz Italije, 265 iz Grčije in 284 iz Madžarske, torej skupaj 631 oseb.

Ukrep naj bi bil po predlogu komisije obvezen. Merila za razporeditev so v razmerju 40 : 40 : 10 : 10 glede na število prebivalstva, bruto domači proizvod (BDP), povprečno število predhodnih prošenj za azil in stopnjo brezposelnosti.

Ukrep bo po predlogu komisije veljal za prosilce za azil, ki so državljani držav, za katere je povprečna stopnja ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito v celotni EU vsaj 75 odstotkov.

To je ukrep, s katerim komisija nadgrajuje majski predlog za premestitev 40.000 oseb iz Italije in Grčije v druge članice EU. Ob upoštevanju današnjega ukrepa tako komisija skupaj predlaga premestitev 160.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske.

Sodelujoče članice bodo ob premestitvah dobile 780 milijonov evrov podpore iz proračuna EU. S 50-odstotnim predhodnim financiranjem želi komisija zagotoviti zelo hitro ukrepanje oblasti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Komisija predlaga tudi začasno solidarnostno klavzulo. Če članica iz utemeljenih in objektivnih razlogov - na primer zaradi naravne nesreče - začasno v celoti ali delno ne more sodelovati pri premestitvi, bo morala v proračun EU prispevati 0,002 odstotka svojega BDP.

Evropska komisija bo analizirala razloge in odločila, ali ti upravičujejo neudeležbo države v programu. Izjema je mogoča za največ 12 mesecev. V primeru delnega sodelovanja pri premestitvah se znesek sorazmerno zniža.

Premestitev 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske je le eden v nizu ukrepov, ki jih je danes predlagala komisija v drugem, zajetnem svežnju za soočenje z najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni.

Drugi konkreten ukrep je predlog za vzpostavitev stalnega solidarnostnega mehanizma za premestitev beguncev v kriznih razmerah, ki ga bo v določenih, izrednih okoliščinah mogoče sprožiti samodejno.

Izredne razmere bo komisija opredelila na podlagi števila prošenj za azil na prebivalca v zadnjih šestih mesecih in števila nezakonitih prehodov meje v zadnjih šestih mesecih ob upoštevanju enakih štirih meril kot v dveh dosedanjih shemah.

Trajni mehanizem bo prav tako upošteval potrebe prosilcev za azil, njihove družinske razmere ter znanje in spretnosti. Tudi v tem primeru bo na voljo začasna solidarnostna klavzula.

Komisija je danes predlagala tudi vzpostavitev skupnega evropskega seznama varnih držav izvora. Ta seznam bo omogočil hitrejšo obdelavo prosilcev za azil, ki izvirajo iz varnih držav, ter s tem hitrejše vračanje v primerih, ko se po individualni presoji prošnji za azil ne ugodi.

Komisija predlaga, da se na evropski seznam varnih držav izvora uvrsti Albanijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Kosovo, Črno goro, Srbijo in Turčijo. V prihodnosti lahko komisija predlaga razširitev seznama.

Za izboljšanje učinkovitosti politike vračanja je komisija izdala tudi skupni priročnik o vračanju in akcijski načrt o vračanju.

V sklopu zunanjepolitičnih ukrepov je komisija izpostavila diplomatska prizadevanja za politične rešitve kriz v Siriji, Iraku in Libiji ter boj proti tihotapcem z ljudmi v Sredozemlju.

EU bo poglobila obstoječe dialoge o migracijah na visoki ravni s ključnimi partnerji, torej rabatski in kartumski proces z afriškimi državami ter budimpeški proces z državami Vzhodne in Srednje Azije.

V začetku oktobra bo v Budimpešti konferenca o begunski krizi s poudarkom na balkanski poti, 11. in 12. novembra pa bo v Valletti vrh EU, afriških držav in mednarodnih organizacij s poudarkom na sredozemski poti.

Poleg tega je komisija danes namenila 1,8 milijarde evrov za ustanovitev nujnega skrbniškega sklada za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nezakonite migracije v Afriki, zlasti v Sahelu, regiji Čadskega jezera, Afriškem rogu ter Severni Afriki.

Ker morajo članice hitro zagotoviti najnujnejše potrebe prosilcev za azil, je komisija danes objavila smernice za nacionalne, regionalne in lokalne organe, kako izvajati javno naročanje potrebnih storitev na preprost, hiter in nebirokratski način ter v skladu s pravili EU.

O predlogih komisije bodo v ponedeljek na izrednem sestanku razpravljali notranji ministri članic EU. Mehanizma za nujno premestitev, ki ju je komisija predlagala maja oziroma septembra, članice sprejemajo s kvalificirano večino ob posvetovanju z Evropskim parlamentom.

STA


Najbolj brano