Nič več gotovinskih plačil za storitve nad 5000 evri

Tako kot blaga tudi storitev, ki presegajo vrednost 5000 evrov, po novem ni več mogoče plačevati v gotovini. Na 15.000 evrov pa se, z dosedanjih 30.000 evrov, znižuje meja za sporočanje gotovinskih transakcij. Novi zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma prinaša še druge novosti.

LJUBLJANA > Zakon poleg naštetega prinaša tudi vzpostavitev registra dejanskih lastnikov podjetij in uvaja poseben nadzor nad politiki in z njimi povezanih oseb, je povedal direktor urada za preprečevanje denarja Darko Muženič.

Register dejanskih lastnikov oziroma fizičnih oseb, ki so končni lastnik podjetja, bo v prihodnjih 14 mesecih vzpostavil in vodil Ajpes. “Deloma bo ta javen, vsi podatki pa bodo dostopni nadzornikom in organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj,” je na novinarski konferenci povedal Muženič.

Novi zakon je začel veljati 19. novembra, v slovenski pravni red pa je prenesel evropsko direktivo in bo v nadaljevanju omogočil povezljivost podatkov iz tega registra med evropskimi državami. Te registre bodo namreč vzpostavili tudi v ostalih evropskih državah in bodo med seboj povezljivi, je poudaril Muženič.

Med zavezanci, ki morajo ugotavljati dejanske podatke o lastnikih, sta po novem tudi Slovenski državni holding in Družba za upravljane terjatev bank.

Urad za preprečevanje pranja denarja z novim zakonom ob prekrškovnih dobiva tudi inšpekcijska pooblastila, v skladu s katerimi lahko izvaja nadzor pri vseh zavezancih na kraju samem. Na tem področju imajo sedaj štiri zaposlene, znotraj državne uprave bodo dobili še tri.

Ob tem si po Muženičevih besedah obetajo tesnejše sodelovanje s finančno upravo, pa tudi z Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Banko Slovenije. “Sodelovanje vidimo bolj v sinergijah in ne konkuriranju posameznih organov, ki se ukvarjajo s pregonom pranja denarja,” je zagotovil.

Zakon uvaja poseben nadzor politično izpostavljenih in z njimi povezanih oseb. To so tiste fizične osebe, ki delujejo ali so v zadnjem letu delovale na vidnem javnem položaju v Sloveniji ali tujini, vključno z ožjimi družinskimi člani in ožjimi sodelavci. “V ta krog sodijo predsednik vlade in države, ministri, pa tudi člani uprav ali nadzornih svetov podjetij v večinski lasti države, veleposlaniki in konzuli,” je naštel Muženič. Za tuje politično izpostavljene osebe je to že obstajalo in se širi na domače, je dodal.

Z zakonom so se s 30.000 evrov na 15.000 evrov znižale tudi mejne vrednosti, nad katerimi morajo zavezanci uradu sporočati podatke o gotovinskih transakcijah. Dodatna obveznost je tudi občasen pregled strank, ki opravijo transakcije nad 1000 evri.

S 30.000 na 15.000 evrov so se znižale mejne vrednosti, nad katerimi morajo zavezanci sporočati podatke o gotovinskih transakcijah.

Zakon je razširil omejitev gotovinskega poslovanja nad 5000 evrov z oseb, ki prodajajo blago, še na tiste, ki opravljajo storitve. “Plačilo storitve, ki bi presegalo 5000 evrov v gotovini, ni več možno. To mora iti, tako kot v primeru prodaje blaga, prek računa,” je ponazoril Muženič.

Zakon prepoveduje uporabo anonimnih produktov, sklepanje poslovnih razmerij pravnih oseb, ko se lastništvo nad to pravno osebo izkazuje z delnicami na prenosnika in poslovanje z navideznimi bankami. Uvaja tudi višje kazni za kršitelje zakona ter javno objavo kršiteljev na spletni strani urada. Med stranskimi učinki, ki jih prinaša zakon, je Muženič naštel večjo transparentnost poslovanja ter zniževanje stopnje sive ekonomije in stopnje korupcije. STA, SK

---