Nemirni spanec premierja Cerarja

Morda tudi državljanom ustreza božično-novoletni politični premor, ki je nastopil po referendumski noriji o istospolnih porokah in zaostrovanju na različnih frontah. Akterji zdravstvene, policijske, kulturne in bitke za lokalno samoupravo bodo v nekaj tednih zajeli sapo za ponoven napad na vladno koalicijo.

SLOVENIJA > Vlada Mira Cerarja bo namreč že januarja morala nekatere težave razrešiti in jih ne samo vnemar puščati na pogajalski mizi s sloganom: “Problem, ki ga ne moremo rešiti, se bo s časom že sam rešil.” Pred njo so zahtevni zimski meseci, v katerih bo nekatera poglavja sporov morala zapreti. V nasprotnem bo vladna koalicija začela pokati po šivih, saj vseh napadov ne bo mogla zdržati.

Ob vseh sporih z različnimi podsistemi (zdravstvenim, varnostnim, kulturnim ...) pa je v političnem smislu največ odmevov povzročil nedavni referendumski izid.

Vlada je bila poražena

“Nesporno je na referendumu zmagala opcija, ki je nasprotna vladi in levici. Je pa res, da v kampanji niso sodelovale stranke ali celo vlada, temveč zgolj civilna družba te opcije. Nekoliko je bil to tudi poraz vlade, saj je spremembe zakona formalno podprla, a se je videlo, da Cerar ni ravno z vsem srcem podpiral tega predloga,” je možne posledice nedavnega referenduma komentiral Matevž Tomšič, politični analitik in raziskovalec s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici.

“Neposredna posledica referendumskega izida je odločitev Aleša Primca za vstop v politiko. Dobil je potrditev, da imajo vrednote, ki jih zagovarja, določeno podporo v družbi. Menim, da se je izkazal kot primeren za strankarskega voditelja. Ne bo pobiral glasov samo iz bazena SDS in NSi, saj sta kljub programski sorodnosti nekoliko drugačni stranki. Večji problem se mi zdi SLS, kajti s pojavom Primčeve stranke bi se možnosti SLS, da se spet vrne v parlament, zmanjšale. Nenazadnje bi najbrž posegel tudi v volilni bazen SMC, ki je še v predvolilni kampanji marsikoga prepričala tudi s poudarjanjem družinskih vrednot, največji delež pa bi dobil od doslej neopredeljenih,” dodaja Tomšič. O neki novi politični stranki na desnici se v slovenski politiki govori že nekaj časa, a je vprašanje, kam bi se Primčeva stranka ali gibanje sploh umestilo.

Poleg Aleša Primca, ki naj bi ustanovil stranko, utemeljeno na tradicionalnih družinskih vrednotah, naj bi novi stranki ustanovila tudi Bojan Dobovšek in Blaž Vodopivec. Prvi je najprej ustanovil zavod, ki naj bi poskušal zmanjšati korupcijska tveganja, nato pa naj bi ta prerasel v politično stranko, drugi pa je napovedal novo stranko liberalne smeri.

Rekonstrukcija na vidiku

Združena levica si po referendumskem porazu liže rane, ostala levica pa bodisi še naprej podpira Cerarja, ki ga vidi kot manjše zlo, bodisi jaha na valovih populizma in nejevolji prikrajšanih državnih uslužbencev: policistov, občinarjev, zdravstvenih delavcev, kulturnikov ... “Za levico referendumski izid ne bi smel imeti posledic. Kljub vsemu ne gre za bistven problem slovenske družbe. Levica je zelo raznorodna in morda bo prišlo do njene homogenizacije, ni pa nujno. Sicer pa za zdaj ne kaže, da bi v letu 2016 prišlo do preobrata ali velikega preloma na slovenski politični sceni,“ še napoveduje Tomšič. Tudi poglobljeni razkol med Združeno levico in levosredinskimi vladnimi strankami ni verjeten, saj so na referendumu bili v istem čolnu, s tem da se je ZL trudila veslati, ostali pa so zgolj čakali.

Vladni ekipi največja nevarnost preti od zaposlenih v službah širše države, saj šibka parlamentarna opozicija ni dovolj močna, da bi jo ogrozila.

Cerarja namreč ne glede na dogajanje na desnici in v Združeni levici, kjer je zaznati določena razhajanja med vodilnimi, čaka resen razmislek o rekonstrukciji vlade. Ker bi z zamenjavo kakšnega od koalicijskih partnerjev (kot zlata rezerva bi lahko prišla v poštev NSi) izgubil preveč časa, ponovno pa bi moral uigravati ekipo, je edina realna možnost zamenjava posameznih ministrov oziroma ministric. V prvem trimesečju novega leta bodo prav lovljenje ravnotežja in poskusi “rezanje glav” najbolj določali slovensko politiko.

DENIS SABADIN

---