Nekdanja rektorja Pejovnik in Rozman z izplačili velikih honorarjev nista bila seznanjena

Izplačila avtorskih honorarjev v visokem šolstvu, ki so jih prejemali posamezniki, zakon dopušča, vendar vprašanje je, ali je tako ravnanje etično, sta povedala nekdanja rektorja ljubljanske in mariborske univerze Stanislav Pejovnik in Ivan Rozman.

Stanislav Pejovnik Foto: Sonja Ribolica
Stanislav Pejovnik Foto: Sonja Ribolica

LJUBLJANA > Kot sta pojasnila Stanislav Pejovnik in Ivan Rozman, z velikimi honorarji v času vodenja univerz nista bila seznanjena.

Pejovnik je pojasnil, da v kolikor bi v času svojega dela kot rektor vedel za prevelika izplačila honorarjev, bi ukrepal. Sicer pa dokler so dekani in fakultete za svoje poslovanje popolnoma sami odgovorni in poslujejo zakonito, je edino, kar lahko rektor naredi, da opozarja. Tako je v času vodenja univerze rektorje in fakultete Pejovnik opozarjal, naj bodo pri teh honorarnih izplačilih korektni.

Kot je izpostavil, si je v času delovanja kot rektor prizadeval, da bi vsak profesor ljubljanske univerze čim več dela opravil preko fakultete. S tem namreč del sredstev ostane znotraj ustanove in se tako lahko sredstva vloži v redne študijske programe.

Izplačevanje avtorskih honorarjev je urejeno z zakonom, zato bi se po mnenju Pejovnika vsi poslanci morali vprašati, kako so to področje zakonsko uredili. V šolstvu in zdravstvu so po zakonu avtorski honorarji dopuščeni. To pa zato, ker ti dve področji brez tega ne moreta kakovostno delovati, je prepričan nekdanji rektor Univerze v Ljubljani.

Pejovnik tako vidi rešitev v zaposlovanju mladih na fakultetah, saj v nasprotnem primeru trpi kakovost dela, kar se sedaj tudi dogaja. Po njegovih besedah je treba na tem področju čim prej kaj narediti, saj se tako ne bo dalo več delati.

Vsekakor pa se, kot pravi, tudi področje honorarnih izplačil da regulirati. Delodajalec mora omogočati, da univerza čim bolj avtonomno uredi te stvari in mu za to tudi odgovarja. Danes pa je to nek razpršen način upravljanja, je poudaril Pejovnik. Tukaj po njegovem mnenju ne gre toliko za vprašanje zakonitosti, ampak za vprašanje morale in etike. Vsaka stvar ima neke meje, katere mora znati vsak posameznik sam določiti.

Tudi nekdanji rektor Univerze v Mariboru Ivan Rozman je pojasnil, da je bilo v času njegovega vodenja univerze izplačevanje avtorskih honorarjev v pristojnosti fakultet, tako da ni imel vpogleda v to področje. Če bi se univerza tega problema zavedala, bi lahko vzpostavila sistem za regulacijo teh izplačil. Kot je izpostavil Rozman, “če bi zakonodajalec vzpostavil to regulativo, bi bilo univerzam lažje”.

Ta visoka avtorska izplačila na koncu niso bila nezakonita, ampak vprašanje je, ali je bilo to ravnanje posameznikov etično, se je vprašal Rozman.

Med drugim je še pojasnil, da so na univerzi dve kategoriji ljudi: tisti, ki nimajo osnovnih pogojev za življenje, in manjšina, ki si izplačuje velike količine denarja. Tu je največje etično vprašanje. “Treba bo najti rešitev, da se te razlike izenačijo in da se vsem ljudem na univerzi zagotovijo primerna sredstva,” je prepričan.

STA


Najbolj brano