Nekatere bolnišnice večkrat reprogramirale posojila iz državne zakladnice

Več bolnišnic se je v preteklih letih soočalo s hudimi likvidnostnimi težavami. Oktobra 2013 je tako sedem bolnišnic dobilo posojila iz državne zakladnice, nekatere so posojila večkrat reprogramirale. Trenutno ima posojilo pri državni zakladnici pet bolnišnic v skupni vrednosti 6,4 milijona evrov, so navedli na ministrstvu za zdravje. Med njimi je tudi Izolska.

LJUBLJANA > Pri državni zakladnici imajo posojila, katerih namen je poplačilo nujnih zapadlih obveznosti do dobaviteljev, v tem trenutku najeta splošne bolnišnice Izola (820.000 evrov), Ptuj (142.000 evrov), Jesenice (343.950 evrov) in Novo mesto (tri milijone evrov) ter bolnišnica Topolšica (dva milijona evrov).

Posojila iz državne zakladnice so namenjena kratkoročni premostitvi likvidnostnih težav, zato je tudi z zakonom o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti predvideno, da se lahko kratkoročna posojila reprogramirajo v posojila za obdobje do treh let. Pogoj je, da so bila posojila dana do vključno 24. oktobra letos.

Zaradi likvidnostnih težav so nekaterim bolnišnicam v preteklih letih dobavitelji grozili, da jim bodo ustavili dobavo zdravil in zdravstvenega materiala. S plačilom računov dobaviteljem so nekatere bolnišnice namreč zamujale tudi po tri mesece. Zato so rešitve iskali tudi z zadolževanjem v državni zakladnici.

Rezultati slabši kot lani, skupni minus 19,3 milijona evrov

V preteklih letih so se pogoji financiranja javnih zdravstvenih ustanov nekoliko stabilizirali. Lani so za 25 odstotkov povišali priznano amortizacijo v ceni zdravstvenih storitev, zaradi česar so zavodi dobili 14,2 milijona evrov več. Ukrep je ostal v veljavi tudi letos. V drugi polovici lanskega leta so tudi povišali cene zdravstvenih storitev za 2,12 odstotka, kar je znašalo 16 milijonov evrov.

Kljub temu pa so bili rezultati poslovanja bolnišnic v letošnjem prvem polletju slabši od rezultatov v enakem obdobju lani. Izgubo je ustvarilo 29 javnih zdravstvenih zavodih, v bolnišnicah je bil skupni minus 19,3 milijona evrov.

Bolnišnice z izjemo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so sicer na polovici letošnjega leta ocenile, da bodo leto 2016 zaključile s pozitivnim ali izravnanim poslovnim rezultatom. V drugi polovici leta so se tudi zvišale cene zdravstvenih storitev za 3,6 odstotka, kar pomeni 31,6 milijona evrov več denarja za zdravstvene ustanove.

Izboljšanje poslovanja z novimi obračunskimi modeli

Na ministrstvu za zdravje so poudarili, da bo na izboljšanje poslovanja bolnišnic bistveno vplivala uvedba novih obračunskih modelov, saj se v praksi ugotavlja podcenjenost oziroma precenjenost posameznih programov v dejavnostih, kar se odraža bodisi v daljših čakalnih dobah bodisi v neoptimalno usmerjanjih sredstvih. K znižanju stroškov izvajalcev pa bodo pripomogla tudi skupna javna naročila, ki potekajo pod okriljem ministrstva za javno upravo.

Sicer pa je za dolgoročno izboljšanje finančne situacije javnih zdravstvenih zavodov treba zagotoviti dodatne vire v okviru zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, so dodali na ministrstvu.

Ministrstvo: Izgube izvirajo iz preteklosti

Vzroki za negativno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov po pojasnilu ministrstva niso enoznačni in pretežno izvirajo iz preteklih let, ko so se linearno zniževale cene zdravstvenih storitev, prav tako so bili sprejeti tudi drugi ukrepi, ki so nižali cene, da bi uravnotežili poslovanje zdravstvene blagajne.

Pogost razlog za negativno poslovanje pa je tudi preseganje programa, ki ga potem zdravstvena blagajna ne plača, neenotno izpogajane cene v okviru javnih naročil, pa tudi nepravilnosti pri poslovanju itd.

Na izgubo je dodatno vplivalo povišanje stroškov dela, saj se je konec lanskega leta sprostilo napredovanje v javnem sektorju, povišal se je regres, pomembno pa je na rast stroškov dela vplivala tudi sprostitev zaposlovanja.

STA

---