Ne smejo orati, niti kositi, ko je trava še zelena

Sindikat kmetov Slovenije je včeraj od ministrstva za kmetijstvo zahteval, da podaljša rok za vnos zbirnih vlog za leto 2015 za dva meseca, ker se je začel z zamudo, vnos ukrepov KOPOP pa še zdaj ni mogoč. Na veliko težav v novi shemi opozarjajo tudi kmetje s Primorske, ki zato 26. marca pripravljajo okroglo mizo.

Med tistimi, ki jih je nov način delitve evropskega kmetijskega denarja najbolj prizadel, so primorski rejci drobnice, ki zato  26. marca v Pivki pripravljajo okroglo mizo.  Foto: Marica Uršič Zupan
Med tistimi, ki jih je nov način delitve evropskega kmetijskega denarja najbolj prizadel, so primorski rejci drobnice, ki zato 26. marca v Pivki pripravljajo okroglo mizo.  Foto: Marica Uršič Zupan

LJUBLJANA, PRIMORSKA > Sindikat kmetov Slovenije ugotavlja, da se je zaradi reforme Skupne kmetijske politike (SKP) vnos zbirnih vlog za leto 2015 začel z zamudo v začetku marca, še sedaj pa ne deluje aplikacija za vnos ukrepov KOPOP. “Bojimo se, da bo prišlo do hitrih odločitev, sprejetih pod časovnim pritiskom, ki bodo kmetom in organizacijam v prihodnjih letih lahko prinesle še marsikatero težavo, na katero sedaj ne pomislijo,” so včeraj opozorili ministrstvo za kmetijstvo in zato od njega zahtevali, da podaljša rok za vlaganje zbirne vloge za dva meseca, do začetka julija.

Kaj lahko na Krasu julija sploh še kosijo?

Zdaj veljavni rok se izteče 6. maja. Zamudniki sicer lahko oddajo vlogo do 1. junija, vendar bodo za vsak dan zamude prejeli nižje izplačilo: za neposredna plačila (I. steber) tri odstotke nižje, za plačila iz programa OMD in KOPOP pa en odstotek manj za vsak zamujeni dan. Kdor bo zamudil vseh 20 delovnih dni, bo prejel le 40 odstotkov plačila.

Toda glavni razlog za odlog ni nedelovanje aplikacije za vnos programa KOPOP, temveč precejšnja zmeda, ki jo je prinesla nova Uredba o shemah neposrednih plačil. Z njo je namreč tudi v Sloveniji začel veljati nov model neposrednih plačil do leta 2020, s katerimi EU v okviru skupne kmetijske politike uravnava ekonomski položaj kmetijstva in usmerja pridelavo v smeri trajnostnega razvoja.

Kot kažejo prvi dnevi vnosa, je Slovenija verjetno sprejela uredbo preveč na hitro in marsičesa ni dobro premislila. “Uredba uvaja novo rabo 1300 - pašnik, na kateri pa ni mogoče uveljavljati habitata, kar je neumnost. Druga težava je, da uredba prepoveduje košnjo in pašo do 30. junija, kar je za Kras lahko usodno. Če pride do suše - ki je pri nas pogosta - je na Krasu takrat vsa trava že uničena,” opozori na dve nelogičnosti Ida Štoka iz sežanske kmetijsko svetovalne službe, kjer kmetom pomagajo pri vnosu vlog.

Že v prvih dneh vnosa so se kot problematične izkazale še zahteve glede obremenitve površin z živino, pa tudi zahteve za travojede živali. Prav na Krasu je doslej veliko upravičencev uveljavljalo pomoč za košnjo travnikov, ne da bi imeli živino. Takšni bodo po novem lahko uveljavljali le ukrep OMD in plačilne pravice. Toda slednje se bodo letos delile na novo, nekateri pa do njih ne bodo mogli priti zastonj, temveč jih bodo morali kupiti.

Travnikov ne smejo preorati v njive

Veliko težav je nova uredba povzročila zlasti rejcem drobnice, ki zato skupaj z nekaterimi občinami 26. marca v Pivki pripravljajo okroglo mizo. “Najbolj problematična sta zelena komponenta, ki prepoveduje lastnikom, da travnike preorjejo v njive, in KOPOP za travnike in ekstenzivno živinorejo. Strokovnjaki smo na to opozarjali že med pripravo Programa razvoja podeželja, vendar nismo bili slišani,” pravi Darja Zadnik iz postojnske enote kmetijsko svetovalne službe.

Zato bodo na okrogli mizi, na kateri je udeležbo že obljubila državna sekretarka Tanja Strniša, poskušali predlagati takšne spremembe, ki bi omogočile črpanje Sloveniji dodeljenega evropskega denarja. “Če sprememb ne bo, nam grozi, da bo ostalo veliko denarja za KOPOP neporabljenega,” opozarja Zadnikova.

Program, na katerem temelji razdelitev evropskega denarja za kmetijstvo, sicer prinaša za nekatere dele kmetijstva tudi nekaj izboljšav v primerjavi s prejšnjim (denimo za mlade kmete in za pridelovalce zelenjave), za nekatere pa je slabši od dosedanjega. “Verjetno je ugoden za vzhodni del Slovenije, kjer imajo več njiv, za Primorsko, kjer prevladuje ekstenzivno kmetijstvo, pa je slabši,” meni Zadnikova.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano