Napredek Slovenije na lestvici zaznave korupcije neznaten

Slovenija je na indeksu zaznave korupcije Transpareny International (TI) v letu 2015 dosegla 35. mesto, in sicer z oceno 60. Tako je Slovenija dosegla izboljšanje za dve točki v primerjavi z letom prej, vendar je to izboljšanje v okviru standardne napake, zato je napredek neznaten, je ocenil generalni sekretar TI Slovenija Vid Doria.

Slovenija je na indeksu zaznave korupcije Transpareny International v letu 2015 dosegla 35. mesto. Napredek je, a 
neznaten.  Foto: STA
Slovenija je na indeksu zaznave korupcije Transpareny International v letu 2015 dosegla 35. mesto. Napredek je, a neznaten.  Foto: STA

LJUBLJANA > Vid Doria je na novinarski konferenci pojasnil, da Slovenija kljub temu, da je letos napredovala za štiri mesta, vidnejšega napredka na lestvici zaznave korupcije ne beleži že vse od leta 2012, ko je dosegla oceno 61.

Opozoril je, da je v Sloveniji še vedno mnogo področij, ki sistemsko dopuščajo zlorabe in manjšajo zaupanje v ustanove. To dokazujejo tudi odmevne afere, povezane z upravljanjem državnega premoženja ali porabo javnega denarja, nazadnje denimo v primeru visokega šolstva.

Večje pomanjkljivosti Doria opaža tudi v sistemu javnega naročanja, na področju lokalne samouprave ter transparentnosti sprejemanja ključnih odločitev v državi. Tudi to pa vpliva na zaznavo korupcije v Sloveniji.

V TI menijo, da je ocena, ki jo za Slovenijo beleži indeks zaznave korupcije, slaba. Ta ocena je tudi znak, da morajo odločevalci pospešiti sistemske reforme na področju boja proti korupciji, zlasti na področju lokalne samouprave. Zlasti tu namreč v TI Slovenija zaznavajo pomanjkanje politične volje za sprejemanje ključnih odločitev s področja boja proti korupcije.

Med potrebnimi sistemskimi spremembami je Doria naštel področja zakonodajne sledi, transparentnosti podatkov, javnih naročil in uporabe alternativnih orodij za nadzor javnih financ. Je pa generalni sekretar TI Slovenija pohvalil spremembe zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki po njegovih ugotovitvah stremi h krepitvi transparentnosti.

Potrebne pa niso zgolj sistemske spremembe, ampak tudi sistemi preprečevanja korupcije in nadzorni mehanizmi, ki imajo preventivni učinek in pospešujejo transparentnost delovanja javnega sektorja, je povedal.

Doria se je tudi tokrat dotaknil dogajanja na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki po njegovem mnenju predstavlja tveganje, ki bo pripeljalo do slabšega mednarodnega ugleda Slovenije na tem področju. Njeno delo je namreč neučinkovito, vse manj je sistemskih ukrepov, prav tako komisija prejema in obdela vse manj prijav. Vse to je tudi posledica slabe podobe komisije v javnosti, ki pa neposredno izhaja iz skrhanih odnosov v KPK, je povedal Vid Doria.

STA


Najbolj brano