Napredek, a ne velik

Slovenija se je na lestvici globalne konkurenčnosti uvrstila na 49. mesto, šest mest bolje kot lani. Izboljšanje gre pripisati zlasti gospodarski rasti, ki se je le začela tudi pri nas, pri strukturnih reformah pa še ni napredka.

Vzponu Slovenije na lestvici konkurenčnosti botruje zlasti 
gospodarska rast. Foto: STA
Vzponu Slovenije na lestvici konkurenčnosti botruje zlasti gospodarska rast. Foto: STA

LJUBLJANA > “Prvič po kriznih letih je Slovenija kar krepko napredovala, moramo pa se spomniti, da smo bili leta 2009 na sredini lestvice, zasedali smo 32. mesto,” je napredek Slovenije na lestvici 61 držav komentiral Peter Stanovnik iz Inštituta za ekonomska raziskovanja.

Napredek zahvaljujoč gospodarski rasti

Najvišje na lestvici, ki jo pripravlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta IMD, Inštitut za ekonomska raziskovanja pa v njej sodeluje kot partner iz Slovenije, ostajajo ZDA, ki so v prednosti zaradi inovativnosti, visoke tehnologije in dominantne vloge mulitinacionalnih podjetij. Inštitut IMD konkurenčnost držav sicer izračuna s pomočjo več kot 300 statističnih in anketnih kriterijev. V ankete, ki so bile podlaga za pripravo lestvice, je bilo vključenih prek 6200 menedžerjev, od tega sto iz Slovenije.

Slovenija je najbolj napredovala pri gospodarski uspešnosti. “Pri gospodarski uspešnosti smo napredovali predvsem zaradi tega, ker je bila gospodarska rast 2,6-odstotna in ker smo imeli velik obseg mednarodne menjave,” pojasnjuje Stanovnik. Na roko nam je šla tudi nizka inflacija.

Položaj Slovenije izboljšujejo tudi kazalci o družbenem okvirju, ki kažejo, da je pri nas nizka dohodkovna neenakost, visok delež zaposlenosti žensk in nizka neenakost med spoloma. Dobro nam gre še v sklopu infrastrukture, zdravstvenega varstva, okolja in izobraževalnega sistema, kjer Slovenija za izobraževanje namenja precejšen delež BDP, pojasnjuje Stanovnik.

Napredovanju na lestvici Slovenija dolguje zlasti gospodarski rasti, medtem ko pri strukturnih reformah v zadnjem letu nismo kaj veliko napredovali. Šele če se bomo resno lotili reform, kot so pokojninska, zdravstvena in reforma javne uprave, lahko računamo na vidnejši napredek na lestvici, se strinja Stanovnik.

Na repu pri poslovni učinkovitosti

Med kazalci, ki Slovenijo uvrščajo na rep lestvice svetovne konkurenčnosti, raziskovalci izpostavljajo neposredne tuje investicije, javne finance, razdolževanje podjetij. Nizka je tudi ocena odnosov in menedžerskih praks. “Paradoks je, da menedžerji sami sebe tako nizko ocenjujejo,” o slabih ocenah za poslovno učinkovitost pravi Stanovnik. Delež tistih, ki menijo, da je upravljanje podjetij pri nas kakovostno, se vztrajno zmanjšuje, so v primerjavi z rezultati preteklih let ugotovili raziskovalci.

V raziskavi se je izkazalo, da je poslovna učinkovitost ključnega pomena za visoko uvrstitev države na lestvici; kar devet od desetih najvišje uvrščenih držav se namreč odlikuje tudi z dobrimi poslovnimi praksami.

Naše poslovno okolje ni privlačno za tuje investitorje, praktične izkušnje s tujimi vlagatelji povzema v. d. direktorja javne agencije Spirit Gorazd Mihelič. Zemljišča za ustanavljanje podjetij so predraga; cena se giblje od 50 do 80 evrov za kvadratni meter. “Če bi investitorji še 'požrli' ceno zemljišča, pa je druga ključna stvar čas za pridobitev gradbenega dovoljenja ali spremembo namembnosti zemljišča,” na zapletene birokratske postopke opozarja Mihelič. Slovenija bi morala po njegovem sistemsko urediti tudi spodbude, s katerimi bi privabljala tuje investicije.

JANA KREBELJ


Najbolj brano