Največ vode porabimo s pretirano potrošnjo

“Če govorimo o trajnostnem razvoju in varčevanju z vodo, imamo tisoč idej, kako se bomo racionalneje tuširali, ne razumemo pa, da je največja potrošnja vode pri pretiranem potrošništvu,” je na današnji okrogli mizi pred svetovnim dnevom voda dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

LJUBLJANA > Na okrogli mizi pred svetovnim dnevom voda, ki ga obeležujemo 22. marca, so strokovnjaki z več področij razglabljali o povezavi vode s trajnostnim razvojem. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj meni, da ljudje o vodi vedo premalo, zato se je težko obnašati trajnostno, Martina Zupan iz Svetovne organizacije za vode pa je k ukrepanju pozvala državo.

Lučka Kajfež Bogataj je v svojem uvodnem govoru dejala, da ljudje dnevno porabimo približno 3500 do 4000 litrov vode. Ob tem je pojasnila, da ne smemo upoštevati samo vode, ki jo porabimo v gospodinjstvu, ampak se moramo zavedati, da nobeden od izdelkov, ki jih kupimo, ne nastanejo brez vode. V slovenskem prostoru izrazito pogreša, da mladih ne vzgajamo v smislu, da je manjše potrošništvo najboljše varčevanje z vodo.

Nacionalni interes

Klimatologinja je še dejala, da je voda tudi eden od glavnih razlogov za konflikte v svetu. V zadnjih 10 letih je bilo namreč zaradi vode več spopadov kot prej v 100 letih, je dejala.

Nacionalna koordinatorka za makroregionalne strategije EU na zunanjem ministrstvu Andreja Jerina pa je medtem pojasnila, da so Združeni narodi na podlagi zadnje raziskave ugotovili, da je možnost spopada med državami, ki sodelujejo na katerem koli področju voda, bistveno manjša.

Jerinova je sicer govorila o makroregionalnih strategijah EU, in sicer podonavski, jadransko-jonski in alpski. Slednja še nastaja, Slovenija pa kot edina država EU sodeluje v vseh treh.

“V okviru teh strategij moramo jasno vedeti, da gre za uveljavljanje nacionalnih interesov,” je poudarila. Pri strategijah pa sodelujejo tudi države, ki niso članice EU, s čimer so strategije tudi pomembno orodje pri integraciji unije.

V Sloveniji se stikajo štiri evropske ekoregije

Predsednik stalne slovensko-italijanske meddržavne komisije za vodno gospodarstvo na okoljskem ministrstvu Mitja Bricelj je povedal, da se moramo najprej zavedati, kje živimo, in temu prilagoditi razvoj. V Sloveniji se stikajo štiri evropske ekoregije, in sicer Dinaridi, Alpe, Panonija in Jadran, zato moramo to po njegovem mnenju izkoristiti kot razvojno priložnost.

Poudaril je tudi sodelovanje na mednarodni ravni. Slovenija je, kot je dejal Bricelj, sodelovala pri pripravi številnih protokolov, ki so jih nato posvojile tudi evropske direktive. Med drugim smo aktivno sodelovali pri pripravi protokola o integralnem upravljanju z obalo in ga prvi tudi ratificirali, je pojasnil.

Mojca Dolinar iz Agencije RS za okolje je predstavila nekaj statističnih podatkov in poudarila, da je Slovenija vodnata država, kar pa ne pomeni, da to dejstvo ne prinaša težav. Ob tem je spomnila na številne poplave, ki jih je v preteklosti že utrpela država.

Zupanova pa je zaključila, da bo morala več pri trajnostnem razvoju na področju voda storiti država. Kot je pojasnila, vsi ukrepi, papirji in pobude ne pomenijo nič brez podpore na državni ravni.

STA

---