Najslabše plačani javni uslužbenci 3. novembra na protest pred vlado

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije v četrtek, 3. novembra, ob 12. uri pred poslopjem vlade pripravlja protestni shod zaposlenih v javnem sektorju z najnižjimi plačami. Na protestu, ki bo potekal pod geslom Zahtevamo pošteno plačilo, nočemo miloščine!, bodo opozarjali, da s svojimi prihodki ne morejo dostojno živeti.

LJUBLJANA > Na današnji novinarski konferenci je predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pojasnil, da je pobuda za protest prišla iz vrst najslabše plačanih javnih uslužbencev v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), saj je največ najslabše plačanih uslužbencev, skoraj 5500, ravno v vzgoji in izobraževanju. Pobudi so se nato pridružili tudi drugi sindikati, člani konfederacije.

Skoraj 9000 zaposlenih v javnem sektorju z minimalno plačo

Spomnil je, da v javnem sektorju skoraj 9000 zaposlenih prejema minimalno plačo, med njimi so čistilke, hišniki, vozniki, zaposleni v tehničnih službah ... Opozoril je, da minimalna plača sega že preko 16. plačnega razreda, kar pomeni, da ima minimalno plačo že velik del zaposlenih s srednješolsko izobrazbo.

Po njegovih besedah gre za plačno anomalijo v javnem sektorju, pred katero si vlada “zatiska oči in ušesa”, čeprav se je že leta 2009 zavezala, da bo odpravila plačne anomalije. Vlada jih obenem “cinično zavaja”, da bo anomalije odpravila, hkrati pa v proračunih za prihodnji dve leti “ni niti evra” za odpravo neustreznih vrednotenj delovnih mest, je poudaril Štrukelj. Zato vlado poziva, naj pokaže, koliko denarja je namenjenega odpravi plačnih anomalij.

Dejal je še, da “minimalne plače bolijo enako v javnem in zasebnem sektorju”. Zato bo sporočilo protestnega shoda presegalo okvir javnega sektorja, je dodal.

Pod minimalno plačo v zdravstvu in socialnem varstvu

Generalna sekretarka Sindikata zdravstva in socialnega varstva Dragica Kekec je dodala, da je v dejavnosti zdravstva približno 1500 zaposlenih pod minimalno plačo, enako je v dejavnosti socialnega varstva. Zato tudi od vlade zahtevajo, da čim prej pristopi k odpravi anomalij. Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Mlakar pa je pojasnila, da v zdravstveni negi sicer ni zaposlenih v plačni skupini J, imajo pa bolničarje, ki prejemajo minimalno plačo in jih je treba prištevati v to kategorijo.

Socialni problemi in revščina med delavci v pravosodju

Tudi predsednik Sindikata delavcev v pravosodju Tomaž Virnik je opozoril, da se v sindikatu ukvarjajo s socialnimi problemi in revščino zaposlenih. Vlada po njegovih besedah misli, da si lahko privošči poceni javne uslužbence, a ji bodo s protestnim shodom “pokazali, koliko so vredni”.

Jože Perme iz Policijskega sindikata Slovenije pa je opisal svoj primer, saj je po 30 letih dela uvrščen v 16. plačni razred. Novinarske konference se je udeležil tudi predsednik Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze Tomaž Sajovic, ki je opozoril, da učitelji in znanstveniki na univerzi brez zaposlenih v skupini ne bi mogli delovati.

“Sviz glavni krivec za slab položaj zaposlenih v plačni skupini J”

Danes so se oglasili tudi člani Sindikata zdravstva Slovenije SPUKC, ki se zavzemajo za čimprejšnjo odpravo plačnih anomalij v javnem sektorju, ne podpirajo pa napovedanega protestnega shoda. Prav tako shoda ne podpirajo v Sindikatu uslužbencev plačne skupine J (SUPSJ), kjer trdijo, da je ravno Sviz glavni krivec za slab položaj zaposlenih v plačni skupini J. Njihovo pozivanje na protest so v sporočilu za javnost označili kot nesprejemljivo, neetično in žaljivo.

STA

---