Najnujnejše so z izjemnimi napori posekali, veliko bo ostalo v gozdu

Devet mesecev po uničujočem žledu so v primorskih gozdovih dan za dnem pele žage. Z izjemnimi napori so lastniki gozdov, delavci in gozdarji poskušali iz gozdov spraviti predvsem čim več poškodovanih smrek, da bi preprečili širjenje podlubnikov na zdravo drevje. Na srečo je smrek največ v Postojnsko-Pivški kotlini, kjer teren omogoča strojno sečnjo in so jih zato tam že posekali več kot polovico. Slabše je v strmem hribovju severne Primorske, kjer je delo počasno in nevarno. “Več kot pol poškodovane lesne mase bo pri nas ostalo v gozdu,” zato ugotavlja vodja tolminske enote Zavoda za gozdove Edo Kozorog.

PRIMORSKA > Na Primorskem je žled konec januarja in v prvih dneh februarja prizadel ogromne površine gozdov. Največje so bile na območju tolminske enote Zavoda za gozdove, manjše, a z najbolj na gosto polomljenimi drevesi, pa v Postojnsko-Pivški kotlini.

V devetih mesecih so največ poškodovanih dreves posekali na območju postojnske enote Zavoda za gozdove, kjer imajo najlažje terene in največ strojne sečnje.

Na Notranjskem hitri ...

Po ocenah, ki so jih naredili gozdarji po koncu žleda, bi morali na Postojnskem posekati več kot dva milijona kubičnih metrov lesa. “Do začetka novembra je bilo posekanega in pripeljanega do gozdne ceste slaba tretjina, točneje 660.000 kubičnih metrov,” pove vodja postojnske enote zavoda Anton Smrekar.

Država je požledu izvedla nekaj ukrepov, da bi pospešila sanacijo. Med uspešnejšimi so bila javna dela, s katerimi je napotila brezposelne kot pomoč v gozdove ter diplomirane gozdarje na območne enote Zavoda za gozdove, kjer bodo še do konca novembra. Zlasti slednji so se izkazali kot zelo koristne. V Tolminu jih imajo pet, v Postojni deset in v Sežani dva.

So pa lastniki upoštevali navodila gozdarjev, da zaradi nevarnosti podlubnikov najprej posekajo iglavce. Tako med posekanim drevjem krepko prevladujejo iglavci (500.000 kubičnih metrov), kar pomeni, da je posekanih že skoraj polovica od 1,033.000 kubičnih metrov iglavcev, kolikor jih je prizadel žled. In tudi preostala polovica iglavcev spomladi, ko se bodo znova začeli razmnoževati podlubniki, ne bo tako na udaru, kajti “med prizadetimi iglavci, ki še niso posekani, prevladuje bor, kjer je ogroženost zaradi podlubnikov manjša kot pri smreki,” še pojasni Smrekar.

Kako veliko delo so opravili gozdarji, lastniki in izvajalci, pa pove primerjava s posekom v običajnih letih: “V zadnjih letih so lastniki na območju naše enote posekali od 3220 do 340.000 kubičnih metrov lesa na leto, letos pa samo od februarja do začetka novembra že dvakrat toliko. To najbolj kaže, kako veliki napori so bili vloženi v odpravo posledic žleda,” ponazori Smrekar.

V strminah počasneje in nevarno

Na območju tolminske enote Zavoda za gozdove, kjer je žled prizadel največje površine, je sanacija mnogo počasnejša. Posekati bi morali 277.000 kubičnih metrov iglavcev, pa so jih komaj 95.000 (30 odstotkov), in 1,583.000 kubičnih metrov listavcev, pa so jih le 152.000 (14 odstotkov).

“To je bilo pričakovano. Gozdovi so pri nas zelo slabo odprti, ležijo v strminah, veliko je žičnega spravila, zato je sečnja mnogo počasnejša in tudi nevarnejša. Strojne sečnje, ki je tudi varnejša, je pri nas zelo malo,” pravi vodja tolminskih gozdarjev Edo Kozorog. Medtem ko je na Postojnskem strojno sečnjo letos opravljalo od 20 do 30 strojev, jo je na Tolminskem en sam.

To se odraža v manjših količinah posekanega lesa in žal tudi v večjem številu nesreč, tudi takih z najhujšimi posledicami. Na območju tolminske enote, ki pokriva desetino slovenskih gozdov, so letos zabeležili kar polovico smrtnih nesreč pri delu v gozdu. Umrlo je pet oseb, šesta pri delu na robu gozda.

Listavci bodo množično propadli

Povsod pa je sanacijo upočasnilo slabo vreme: “Število dni, ko je bilo v gozdu možno delati, je bilo bistveno manjše kot v običajnih letih, delo pa zaradi razmočenih tal mnogo bolj nevarno,“ pravi Smrekar. Velika vlaga bo tudi dodatno povečala gospodarsko škodo, zlasti pri listavcih.

330.000 m3 lesa posekajo na Postojnskem v celem letu, 660.000 m3 lesa so letos posekali samo od februarja do začetka novembra.

Zaradi hitenja s posekom iglavcev bodo lastniki posekali in spravili le majhen delež listavcev in zaradi vlage bodo polomljena drevesa in veje zelo hitro začela propadati. “Kar leži po tleh, hitro napadejo glive in hitreje propade,” pojasni Smrekar. Zato bo pri sanaciji z gospodarskega vidika odločilna še ta zima, v manjši meri še naslednja. Česar ne bodo uspeli posekati do tedaj, bo za vedno propadlo. “Pri nas bo v gozdu ostalo več kot pol poškodovane lesne mase,” pravi Kozorog.

Podlubnikom je ponagajalo vreme

Je pa na srečo slabo vreme precej zaustavilo razvoj podlubnikov: “Razmnožili so se v manjšem številu, do večjega pojava je pri nas prišlo šele konec avgusta, septembra in oktobra,” pove Smrekar. Kljub temu si gozdarji ne delajo utvar, da so iglavci rešeni, temveč že zdaj opozarjajo pred nevarnostjo prihodnjo pomlad. 20. marec 2015 je tisti datum, do katerega bodo zdaj poskušali posekati čim več preostalih iglavcev, zlasti seveda smrek.

“Pri nas imamo na prizadetem območju zelo majhen delež smrek in večji delež bora in bukve,” pove Milan Race, vodja sežanske enote Zavoda za gozdove, kjer je žled pustošil zlasti v okolici Laž, Košane in Knežaka. Od 370.000 kubičnih metrov poškodovanega drevja je do zdaj posekanih le 22.000 kubičnih metrov. “Glavni razlog so številni majhni lastniki, premalo gozdnih prometnic in majhen delež smrek,” doda Race. Zato je večina izvajalcev šla na Postojnsko, kjer so zaslužili več.

Večji lastniki so posekali več

Več lesa so uspeli posekati večji lastniki, ugotavljajo vsi sogovorniki. Na Postojnskem, kjer je med prizadetimi gozdovi 30.000 hektarjev zasebnih in 15.000 državnih, je delež posekanega drevja precej višji v državnih (46 odstotkov) in nižji v zasebnih (24 odstotkov). Tudi iglavcev je v državnih gozdovih posekanih več (57 odstotkov) kot v zasebnih (13 odstotkov).

10 življenj je do zdaj vzela sanacija gozdov v Sloveniji, 5 smrtnih žrtev je bilo med delom v gozdu na območju tolminske enote Zavoda za gozdove.

In to kljub temu, da so zasebni lastniki začeli s sanacijo takoj, ko se je led stalil, državni Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pa je počakal, da so izvajalci odprli gozdne ceste in šele nato so se koncesionarji (na postojnskem Gozdno gospodarstvo Postojna, na Tolminske Soško gozdno gospodarstvo) lotili sečnje. Toda zatem je delo na večjih površinah steklo hitreje, tudi zato, ker so prišli na prizadeta območja na pomoč koncesionarji z drugih delov Slovenije.

Zlasti manjši lastniki, ki sami nimajo ustrezne opreme, znanja in časa, da bi sami opravili sečnjo, za izvajalce pa so zaradi majhnih površin manj zanimivi, s sanacijo tako še vedno čakajo. Temu pritrjuje tudi Egon Rebec, ki kot diplomirani inženir gozdarstva pri Kmetijsko gozdarski zbornici Sloveniji svetuje lastnikom gozdov: “Lastniki, ki so usposobljeni in opremljeni, so sanacijo večinoma opravili; tudi številne agrarne skupnosti.”

Cene smreke kar dobre, pri boru strmoglavile

Tisti, ki so se povezali, so dosegli tudi višje cene, doda Rebec. Pri tem se na srečo niso povsem uresničile bojazni, da bodo cene za vse vrste lesa strmoglavile. “Iglavci so šli večinoma v Avstrijo, ki ima dokaj stabilen trg in cene za odkup kakovostnih smrek niso padle več kot za 5 do 10 odstotkov. Ker imajo predimenzionirane žage, so ohranili cene, ker so zainteresirani za nadaljnje sodelovanje,” pravi Rebec.

Povsem drugače pa je pri boru: “Za bor od nekdaj velja, da gre v promet, ko ni smreke - torej ob zelo mrzlih in zasneženih zimah, da na žagah nadomesti smreke.” Ker je letos smreke dovolj, je boru cena res strmoglavila, vse do treh in celo dveh evrov za kubični meter borovega lesa za sekance. To pa je cena, ki ne pokrije sečnje, zato se lastnikom za tako ceno bora sploh ne splača sekati in bo ostal vsaj še zimo ali dve v gozdu.

Pri bukvi pa sta se letos zgodili dve zanimivi skrajnosti: po eni strani je nekaj časa primanjkovalo bukove hlodovine, saj je ob pomanjkanju delavcev (strojna sečnja je zanjo manj primerna) ni bilo, medtem ko je drobnejša primerna predvsem za kurjavo, po tej pa ob milih zimah ni povpraševanja.

Marsikatero drevo pa bo ostalo v gozdu tudi zato, ker so se po žledu v povprečju kar za desetino dvignile cene sečnje. Kot ugotavlja strokovnjak Miloš Kolšek, je glede na padec cen lesa in višje stroške dela povprečni donos v gozdu padel kar za 40 odstotkov.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---