Najbolj črn scenarij: izpostavljenost Slovenije do Grčije skoraj 1,6 milijarde evrov

Vlada se je na današnji dopisni seji seznanila z informacijo o stanju v Grčiji po neuspelih pogajanjih o podaljšanju programa pomoči in o izpostavljenosti Slovenije do Grčije. Slovenija je v hipotetičnem najbolj črnem scenariju do Grčije posredno in neposredno izpostavljena do višine skoraj 1,6 milijarde evrov.

LJUBLJANA > Kot je bilo te dni nekajkrat že pojasnjeno, je Slovenija do Grčije neposredno izpostavljena na podlagi bilateralnega posojila v okviru prvega programa pomoči Grčiji in posredno na podlagi poroštva v okviru začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF iz pravkar izteklega drugega programa pomoči.

Pri financiranju bilateralnega posojila evrskih držav v letu 2011, ki ga je Grčija črpala v znesku 52,9 milijarde evrov, je Slovenija sodelovala v deležu 0,498 odstotka, kar znaša natančno 263.684.711 evrov, piše v sporočilu za javnost po dopisni seji vlade.

Odlog začetka odplačevanja glavnice na to posojilo je 10 let, končno plačilo posojila pa zapade 15. septembra 2041. Do konca 2014 je Slovenija od obresti za posojilo Grčiji prejela skupaj točno 17.596.592,24 evra. Na podlagi na ravni evrskega območja dogovorjenih treh dodatkov k bilateralni posojilni pogodbi, ki so Grčiji dodatno olajšali pogoje vračanja posojila, se je Slovenija sicer solidarno odpovedala delu obresti, ki bi ji sicer pripadale po izvirni pogodbi.

Poleg omenjenega posojila pa je Slovenija tudi porok za izdane obveznice EFSF. S tem je posredno porok tudi Grčiji. Ker okvirno 75 odstotkov posojil EFSF odpade na Grčijo, je Slovenija po pojasnilih vlade na ta način do države posredno izpostavljena do okvirnega zneska 1,33 milijarde evrov. Ta znesek vsebuje poroštvo za glavnico s povečanimi deleži poroštva v posameznih izdajah EFSF na 120 odstotkov in 165 odstotkov ter poleg tega še pripadajoče obresti.

Ta celotna, neposredna in posredna izpostavljenost Slovenije do Grčije sicer velja v hipotetičnem skrajnem primeru, da bi Grčija bankrotirala v celotnem znesku svojih obveznosti in bi bila Slovenija pozvana k plačilu povečanih omenjenih zneskov poroštev.

Vlada se je danes sicer seznanila z zadnjim razvojem dogodkov v Grčiji, ki so pripeljali do tega, da država danes ponoči ni plačala junijskih obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada v višini okoli 1,6 milijarde evrov. Ker se s posojilodajalci ni uspela dogovoriti o podaljšanju obstoječega programa pomoči, se je ta iztekel prav tako danes ponoči. Država se je tako znašla na robu plačilne nesposobnosti, saj jo v kratkem čaka kar nekaj velikih obveznosti do Evropske centralne banke in imetnikov zakladnih menic.

Delovna skupina evroskupine se bo tako na podlagi predloga Evropske komisije in stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM morala odločiti, ali bo uporabila pravico do takojšnjega poplačila vseh posojil iz bilateralnega posojila območja evra in mehanizma EFSF, ali eno od dveh drugih opcij. Prva je možnost opustitve zahteve po predčasnem odplačilu, druga pa možnost zadržanja pravic za oba instrumenta, kar pomeni, da se vsaj začasno ne zahteva takojšnje dospelosti vseh preostalih obrokov.

Za Slovenijo bi bila lahko ta opcija sprejemljiva, komisija pa je članicam že predlagala, da se za pravico do takojšnjega poplačila ne odločijo.

Vlada navaja še ocene, da je bil prvi krog učinkov zaostritve grške krize na makrostabilnost članic območja evra razmeroma zmeren, saj so trgi že računali na to, da dogovora ne bo. Države članice območja evra bi se morale po mnenju Slovenije hitro odzvati in napovedati povečano integracijo območja evra.

To med drugim pomeni pospešitev oblikovanja bančne unije s prenosom direktive o sanaciji in reševanju bank, ratifikacijo medvladnega dogovora o enotnem reševalnem skladu za banke in skupne sheme za jamstva vlog.

STA

---