Na vidiku nova parlamentarna bančna preiskovalna komisija

Državni zbor bo danes na predlog SDS odredil novo parlamentarno preiskavo o bankah. Ta bo nadaljevala delo podobne komisije, ki je delovala v mandatu prejšnje vlade, a dela ob oteženem dostopu do ključne dokumentacije zaradi predčasnih volitev ni končala. Podporo novi komisiji so napovedale domala vse parlamentarne stranke.

LJUBLJANA > Marko Pogačnik (SDS), ki je vodil prejšnjo parlamentarno bančno komisijo, je v imenu predlagateljev ustanovitve nove komisije povedal, da je vendarle treba ugotoviti odgovornost za nastali položaj v bančnem sistemu. “Slovenija je edina država, ki je morala svoj bančni sistem sanirati dvakrat,” je spomnil.

Podpise pod zahtevo so prispevali v NSi in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli, a so v vseh poslanskih skupinah že v dosedanjih razpravah o bankah podpirali najrazličnejše ideje za razčiščevanje njihove sanacije. To so ponovili tudi v današnjih predstavitvah mnenj poslanskih skupin.

Raziskali bi obdobje od leta 1997 do danes

Nekaj začudenja je med poslanci povzročilo obdobje, ki ga pod drobnogled želijo postaviti pobudniki. Kot je povedal Pogačnik, namreč želijo raziskati dogajanja od leta 1997 do danes, torej od takrat, ko je bila sklenjena prva sanacija bančnega sistema.

SMC bo preiskavo podprla, je povedal Dušan Verbič, a sta skupaj s Petrom Vilfanom iz ZaAB opozorila, da ta komisija ne sme ovirati dela drugih, ki preiskujejo dejanja v bančništvu. “Delovanje te komisije razumemo kot vzporedno aktivnost ob delovanju organov pregona in pravosodnih organov,” je dejal Verbič.

Parlamentarna komisija preiskuje le politično odgovornost akterjev

Skupaj s Francem Juršo (Desus) sta opozorila, da lahko parlamentarna komisija preiskuje le politično odgovornost akterjev. Jurša in Matjaž Han (SD) pa sta pod vprašaj postavila iskrenost namena predlagateljev po ugotavljanju tega, kaj je šlo v sistemu narobe.

“Zavedamo se, da v praksi takšne komisije z redkimi izjemami predstavljajo platformo za politično obračunavanje,” je dejal Jurša, Han pa je nadaljeval: “Dediščina prejšnjih komisij je prinesla maratonske in brezplodne razprave ... z vsako sejo smo bili bliže podobi neargumentirane politične inkvizicije.”

Odkrili bi radi, kdo je vplival na podeljevanje “kriminalnih kreditov”

Kljub temu so podporo komisiji napovedali v obeh strankah. Sicer bomo po Jurševih besedah obsojeni na ponavljanje napak. “Naj se odkrije, kdo so tisti, ki so vplivali na podeljevanje slabih oziroma kriminalnih kreditov, ali tisti, ki so ob tem mirno gledali stran,” je dodal.

V ZL po besedah Luke Mesca podpirajo razčiščevanje, kaj je šlo narobe zlasti v letih 2013 in 2014, ko smo po njihovem za sanacijo bank plačali mnogo preveč. “Komisijo načeloma podpiramo, vendar imam težave s tem, da predlog prinaša ponovitev preiskave iz prejšnjega mandata, ki po naši oceni ni dala zadovoljivega rezultata,” je dejal.

Po njihovem bi morala biti osnova delovanja takšne komisije strokovna revizija, zgrešene pa se jim zdijo tudi hipoteze predlagateljev komisije. “A njeni ustanovitvi ne bomo nasprotovali,” je sklenil Mesec.

Račun za bančni zapitek izstavili davkoplačevalcem in ne odločevalcem

Ustanovitev komisije bodo podprli v ZaAB in v NSi, ki je prispevala podpise pod zahtevo za njeno ustanovitev. Te so po besedah Jožefa Horvata prispevali zato, ker menijo, da ni pravično, da smo račun za bančni zapitek izstavili davkoplačevalcem in ne odločevalcem.

Zaradi sanacije imamo nižji standard, ne samo danes, tudi naslednje generacije, je prepričan. Po njihovem Banka Slovenije svoje vloge ni odigrala tako, kot bi jo morala, po njihovih ocenah pa tudi odgovorni v bankah ne bodo odgovarjali za svoja dejanja, saj bodo ta do epiloga na sodiščih zastarala.

Znova se je postavilo vprašanje privatizacije. Medtem ko bi komisija, kot je povzel Pogačnik, ugotavljala, zakaj v vsem tem času ni prišlo do predvidene privatizacije NLB in NKBM, jo Horvat izpostavlja danes. Državne banke danes namreč niso očiščene slabih posojil, je dejal in si na vprašanje, ali je to napoved nove luknje, odgovoril pritrdilno, če ne bomo pospešili postopkov privatizacije.

STA

---