Na trgu viški krompirja, česna in paradižnika
Slovenija
03. 09. 2015, 10.23
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 15.01
Na slovenskem trgu se letos pojavljajo viški krompirja, česna in paradižnika. Razlogov za to je več, kot najpomembnejša pa na KGZS navajajo slabo organiziranost pridelovalcev in embargo Rusije na uvoz nekaterih prehranskih izdelkov iz EU. Kmetijskega ministra Dejana Židana trenutno bolj skrbijo viški mleka.
Na slovenskem trgu se letos pojavljajo viški krompirja, česna
in paradižnika. Foto: Neva Volarič
LJUBLJANA
> Zaradi slabe organiziranosti pridelovalcev prihaja v določenih letih do viškov ali pomanjkanja nekaterih pridelkov. Letos se na trgu pojavljajo viški krompirja, česna in paradižnika, so pojasnili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).
Zaradi ruskega embarga prihaja do viškov nekaterih vrst sadja in zelenjave, saj se je cena nekaterih pridelkov zaradi velike količine, ki je ostala na evropskem trgu, precej znižala.
Na slovenski trg prihaja uvoženo blago po nizki ceni, zaradi česar padajo cene slovenskih pridelkov. Ti zato izgubljajo mesto na trgovskih policah, čeprav so slovenski pridelki po oceni KGZS bolj kakovostni. So namreč sveži, obrani v tehnološki zrelosti in manj obremenjeni z ostanki fitofarmacevtskih sredstev. Po oceni KGZS so problem predvsem jabolka in paradižnik.
Na KGZS in ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocen o tem, koliko viškov je na trgu, niso mogli dati.
Da bi ublažili posledice ruskega embarga, je začela konec avgusta veljati uredba o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo. Ukrep se nanaša na jabolka, hruške, slive, paradižnik, korenje, sladko papriko, kumare in kumarice, zelje, cvetačo in brokoli.
Slovenija je upravičena do umika 3000 ton pridelka, iz EU pa bo za to dobila 1,19 milijona evrov. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo v sredo popoldne dejal, da so kmetje prijavili že za 1320 ton pridelka. Ta številka se spreminja iz ure v uro.
Viške bodo razdelili humanitarnim organizacijam, vrtcem, šolam, zavodom na področju varstva starejših, centrom za usposabljanje, delo in varstvo, varnim hišam in podobno. Podoben ukrep je vlada sprejela že lani.
Židana trenutno bolj skrbijo viški mleka in posledični pritiski na cene, ki so v Sloveniji v zadnjem letu padle za 20 odstotkov, kar je podobno povprečju v EU.
Pristojni ministri EU se bodo zato v ponedeljek sestali na izrednem zasedanju. Slovenija se zavzema za to, da bi del evropske rezerve, ki je nastala zaradi presežnih davkov za viške mleka, to je 900 milijonov evrov, izkoristili za odkup trajnih mlečnih proizvodov v EU in jih kot humanitarno pomoč poslali tja, kjer imajo največje težave z begunci, je pojasnil.
STA