Na stara leta jih vleče v Slovenijo

Za bivanje v domovih upokojencev po Primorskem se zanimajo tudi italijanski državljani. Večinoma gre za zamejske Slovence, ki si želijo jesen življenja preživeti v okolju, v katerem se počutijo varno in domače; predvsem zaradi jezika. Tistih, ki se dejansko odločijo za bivanje pri nas, pa je le peščica.

PRIMORSKA > “Razlogov za to je več: od zapletenih birokratskih postopkov, ukinitve določenih dodatkov v primeru ureditve zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, do nerealnih pričakovanj v zvezi z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki ne krije vseh stroškov primarnega in sekundarnega zdravstvenega varstva,” pojasnjuje Barbara Milavec, socialna delavka v Centru za starejše občane Lucija.

Slovenska beseda prevlada nad ceno

Kljub temu se nekateri vseeno odločijo za ta korak. “Italijani vidijo prednost bivanja pri nas v tem, da smo dvojezično območje, pomemben faktor pa je tudi bližina. Do Trsta in Milj, od koder prihajajo naši trije stanovalci, res ni daleč,” pravi Milavčeva. Še bliže je do Sežane, ki je zato tudi zanimiva za zamejce.

Italijan, ki se je v Lucijo priselil pred slabim mesecem, je z novim domovanjem in s storitvami, ki mu jih nudijo v Sloveniji, zadovoljen. Želel bi se sicer vrniti domov, kjer ga čaka prazna hiša, a se zaveda, da ne more več živeti sam. “Tukaj bom ostal zaradi varnosti. Sedaj mi je najpomembneje, da ohranim zdravje in da spoznam soigralca za briškulo,” nam je pojasnil. Glede na to, da veliko stanovalcev zna italijansko, osebje pa sploh, se je v domsko življenje hitro vživel.

Tudi v Domu Danica na Gažonu je trenutno nastanjenih pet italijanskih državljanov, večinoma Slovencev iz Trsta in okolice. Direktorica Marita Sabadin je prepričana, da so jih na Gažon privabile kakovostnejše storitve, nižje cene in - kar je za starostnika še najbolj pomembno - pristno domače okolje. “Kar jim je všeč tukaj pri nas, je velik vrt, domača hrana, sproščeno vzdušje ... Smo majhen dom, imamo vsega 50 postelj, in naše delo temelji na individualni obravnavi naših stanovalcev in na toplini, kar človek v starosti dejansko najbolj potrebuje,” pojasnjuje Sabadinova. “In kar je še najpomembnejše: ti ljudje pri nas spet slišijo slovensko besedo. V domu v centru Trsta jo bodo težko slišali,” dodaja.

Še vedno jo bolijo očitki nekaterih tržaških medijev izpred nekaj let, ki so se na oglase, s katerimi je Dom Danica po Tržaškem snubil nove stanovalce, na dolgo in široko razpisali o tem, da gre za zavajanje in da polovice storitev sploh ni vključene v ceno. “Čeprav Italijani to zanikajo, so naše storitve cenejše in boljše,” je prepričana. “Po svoje jih razumem. Vsak ščiti svoje. No, to je pravzaprav absurd današnjega časa: Italijani kupujejo pri nas, ker da je tu cenejše, mi rinemo v Italijo, ker da je tam cenejše ... To je pač obmejno življenje.”

V javnih zavodih prednost Slovencem

A medtem ko so v domovih s koncesijo, kot je denimo lucijski, ali v Gažonu, ki je zasebni zavod, vrata tujcem na stežaj odprta, imajo v javnih socialno-varstvenih zavodih pri nastanitvi prednost slovenski državljani oziroma tisti, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji. “Če je prostor, pa sprejmemo tudi tujce,” pojasnjuje Bernarda Pirih, socialna delavka v novogoriškem domu upokojencev, v katerem trenutno biva sedem italijanskih državljanov; trije v Novi Gorici in štirje v enoti v Podsabotinu.

“Za bivanje po primorskih domovih upokojencev se, logično, zanimajo predvsem Slovenci, ki živijo v Italiji. Na stara leta si pač želijo vrniti v domače okolje, kjer govorijo njihov materni jezik. Za starostnika je še kako pomembno, da ga ljudje, ki ga negujejo, razumejo. In da seveda on razume njih.”

V Izoli - kot tudi v Obalnem domu upokojencev v Kopru - nimajo trenutno niti enega tujca. “Vloge sicer imamo, a zakon določa, da imajo prednost pri nastanitvi slovenski državljani. In glede na to, da je izolski dom med najcenejšimi v državi, je naval precejšen. Tujci tako sploh ne pridejo na vrsto,” pravi direktor izolskega doma upokojencev Vasja Medvešček.

V javnih domovih upokojencev imajo pri nastanitvi prednost slovenski državljani.

Prenos zavarovanja

Slovenija ima z Italijo podpisan poseben meddržavni dogovor, tako imenovano konvencijo o prenosu zdravstvenega zavarovanja. Komur uspe pridobiti vse potrebne dokumente, je po pravicah, ki izhajajo iz zdravstvenega zavarovanja, izenačen s slovenskimi državljani, naši zavarovalnici pa Italija nato povrne stroške. Kdor pa te možnosti nima, biva v domu kot samoplačnik vseh storitev, pojasnjuje Pirihova.

Običajno se zatakne pri prijavi stalnega bivališča. Pogoj, da italijanska zavarovalnica odobri plačilo zdravstvenih storitev v Sloveniji, je namreč izpis iz stalnega bivališča v Italiji in prijava v Sloveniji. V domu upokojencev pa se lahko starostniki prijavijo le začasno. In če pri nas nimajo sorodnikov, pri katerih bi se lahko za stalno prijavili, jim ne preostane drugega, kot da si zdravstveno oskrbo plačujejo sami. Kar pa seveda stane. Evropska kartica namreč pokriva samo nujne življenjske stvari.

“Če starostniki ohranijo svojega zdravnika v Italiji in jim kdo od svojcev lahko prinaša zdravila, plenice in ostale pripomočke - kot v primeru naših štirih stanovalk iz italijanskega dela Brd -, še gre. V našem domu v Podsabotinu, denimo, samoplačniki na mesec plačujejo približno 1500 ali 1600 evrov, odvisno seveda od vrste nege in storitev. A ta cena je primerljiva s ceno bivanja v najcenejših domovih v Italiji,” pojasnjuje Pirihova.

PETRA VIDRIH

---