Na počitnice tudi v 40 kvadratov velik čebelnjak

Kmetijsko ministrstvo je v noveli zakona o kmetijskih zemljiščih določilo nabor pomožnih objektov, ki jih bo dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe. Seznam poraja strahove, da bodo zlasti v Istri na kmetijskih zemljiščih rasle počitniške hišice pod pretvezo, da gre za lope in čebelnjake. Zlorab ne gre izključiti, se zavedajo na kmetijski zbornici, a poudarjajo, da morajo imeti kmetje, ki se resno ukvarjajo s kmetijstvom, tudi objekte, nujne za svoje delo.

LJUBLJANA > Novela zakona o kmetijskih zemljiščih - v četrtek jo je potrdila vlada, sprejeti pa jo mora še državni zbor - določa nabor pomožnih kmetijskih objektov, ki jih bo mogoče graditi na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe zemljišč.

Kaj sme stati na kmetijskih zemljiščih, so piranski občinski svetniki z odlokom določili septembra 2013. Na najboljša kmetijska zemljišča lastniki oziroma najemniki lahko postavijo vodne zadrževalnike za namakanje, objekte za varstvo pred naravnimi nesrečami, rastlinjake, ograje za pašno živino, ograde za trajne nasade in premične čebelnjake. Na manj kakovostnih kmetijskih zemljiščih pa lahko tudi lope za spravilo kmetijske mehanizacije. Njihova velikost je odvisna od velikosti obdelovalnih površin. Na zemljišču, velikem do 3000 metrov, lahko postavijo štiri kvadratne metre veliko lopo. 30 kvadratnih metrov velike pa lahko stojijo na zemljiščih, večjih od pol hektarja. Rastlinjak, sortirnico, prostor za embalažo ali hladilnico pa lahko postavijo le kmetijski proizvajalci, a tudi njihovi objekti so omejeni na največ 150 kvadratnih metrov. V vseh objektih na kmetijskih zemljiščih je prepovedano bivanje, izjema so kmetije z registrirano dejavnostjo, na primer turistične. HR

Od lope do cirkusa

Na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih bi po predlogu zakona lahko občina v svojih prostorskih aktih dopustila gradnjo le določenih objektov. Ti objekti so rastlinjak, ograja za pašo živine, obora za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in zaščito kmetijskih pridelkov, kozolec, dvojni kozolec (toplar), molzišče, napajalno korito, krmišče in kmečka lopa. Na kmetijskih zemljiščih, ki ne bodo na seznamu tistih pod trajno zaščito, bo poleg naštetega dovoljeno zgraditi še do 40 kvadratnih metrov velik čebelnjak in do sto kvadratnih metrov veliko stajo za živino. Postaviti pa bi bilo mogoče še začasne objekte, poleg premičnih čebelnjakov, zajčnikov in kokošnjakov tudi, na primer, šotore za cirkus, oder z nadstreškom in zunanje tribune za gledalce. Občine se bodo v svojih prostorskih aktih same odločile, katere od dovoljenih objektov bodo dopustile na svojem območju.

Že sedaj veljavni zakon o kmetijskih zemljiščih predpisuje, kaj sme stati na kmetijskih površinah brez spremembe namenske rabe. Nabor objektov, dovoljenih na trajno varovanih zemljiščih, bi se po novem razširil s kozolci in lopami, na ostalih zemljiščih pa bi bil po novem nabor objektov bolj jasno definiran. V veljavnem zakonu je namreč le ohlapno zapisano, da so na ostalih kmetijskih zemljiščih dopustni “vsi pomožni kmetijski objekti” in “začasni objekti”, vrsta in površina teh objektov pa ni opredeljena. Občine so doslej pripravljale in sprejemale občinske odloke na podlagi te ohlapne dikcije.

V Izoli občinski odlok iz julija 2014 predvideva, da je velikost pomožnih objektov, poljskih hišic in lop odvisna od velikosti obdelovalnih površin. Zakupnik z do 300 kvadratnimi metri ze mljišča lahko postavi največ štiri kvadratne metre veliko poljsko hišico, petkrat večjo pa zakupnik 1001 do 2500 kvadratnih metrov površine. Slednji je upravičen tu di do 20 kvadratnih metrov velike lope. Tisti, ki obdelujejo več kot hektar površin, pa lahko zgradijo do 50 kvadratnih metrov veliko poljsko hišico in 20 kvadratnih metrov manjšo lopo. Lope so lah ko visoke največ štiri metre, po ljske hišice pa tri. MC

Kmetje rabijo pomožne objekte

Tiste, ki poznajo dogajanje, zlasti v Istri, skrbi, da bi tudi po novem v lopah namesto grabelj in vil zatočišče našli počitnikarji. “Tveganje, da pride do zlorab, sicer vedno obstaja, vendar menimo, da bi učinkovit nadzor s strani kmetijske inšpekcije zadostoval do te mere, da bi bilo število zlorab zanemarljivo. V preteklosti je prihajalo do zlorab, ko so kozolci, strojne lope, čebelnjaki in podobno postajali vikendi, vendar ne s strani tistih kmetov, ki jim kmetijska zemljišča in objekti zagotavljajo preživetje,” na strahove odgovarjajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). V KGZS so si v postopku priprave zakona prizadevali, da bi bilo na kmetijskih zemljiščih mogoče graditi vse objekte za potrebe kmetovanja, vendar pod strogo določenimi pogoji, tako da ne bi bilo dvoma, da te objekte postavljajo zadruge ali posamezniki, ki se resnično ukvarjajo in preživljajo s kmetovanjem.

Aprila lani je koprski občinski svet v prvem branju obravnaval odlok o spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev v Mestni občini Koper, ki ureja področje posegov v prostor tudi na kmetijskih zemljiščih.

V občini so medtem dobili pripombe kmetijskega ministrstva, ki jih morajo zdaj vnesti v predlog odloka. Ko bodo dokument obravnavali še v drugem branju (datum še ni določen) in ga potrdili, bodo lahko tudi obdelovalci kmetijskih zemljišč na območju koprske občine na svojih parcelah postavljali kmečke lope za shranjevanje kmetijske mehanizacije in orodja. Kdor bo imel v uporabi in lasti ali najemu najmanj 5000 kvadratnih metrov kmetijske zemlje, si bo tako lahko omislil največ 15 kvadratnih metrov velik enostavni objekt. V primeru večjih obdelovalnih površin bo, denimo, dovoljena postavitev pomožnih kmetijskih objektov, ki bodo namenjeni kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju. NH

Seznama, katera kmetijska zemljišča bo država opredelila kot trajno varovana, še ni, zato na KGZS še ne morejo predvideti, kateri kmetje bodo zaradi novih pravil dihali lažje in kateri težje. “Pričakujemo težave v ravninskih predelih, kjer ležijo najbolj kvalitetna zemljišča in večinoma segajo do samih objektov kmetij,” pojasnjujejo. Če bodo ta zemljišča zavarovana, bo tam za gradnjo nekaterih nujno potrebnih pomožnih objektov potrebno gradbeno dovoljenje. To pa bi lahko za kmete pomenilo visoke stroške in dolgotrajno čakanje na spremembe občinskih odlokov. Zapletalo bi se lahko tudi pri planinah, če bodo tamkajšnja zemljišča opredeljena kot trajno varovana. V tem primeru bi bilo na planinah težko graditi pastirske stanove, sirarne, staje, zavetišča na paši, vodna zajetja in vodovode, greznice in male čistilne naprave ter dostopne poti, opozarjajo na KGZS.

JANA KREBELJ

---