Na minimalcu brez dodatkov? Ni pošteno!

Vseh sedem sindikalnih central te dni začenja bitko za zaposlene, ki prejemajo minimalno plačo. Ti delavci niso upravičeni do večine dodatkov k plači. To ni pošteno, so prepričani v sindikatih, kjer so pripravili predlog zakonodajnih sprememb, s katerimi bi iz definicije minimalne plače izvzeli dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo.

LJUBLJANA > To pomeni, da bi morali delodajalci dodatek za delo ponoči, ob nedeljah in praznikih izplačevati poleg minimalne plače.

Sindikati: Krivico je treba odpraviti

V Sloveniji minimalno plačo (790 evrov bruto oziroma 604 evre neto) trenutno prejema nekaj več kot 40.000 delavcev, od teh pa le nekateri delajo tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih. Zlasti to velja za varnostnike, pa tudi na primer za zaposlene v trgovini in prehrambeni industriji. V javni upravi delo ponoči ter ob nedeljah in praznikih opravljajo, denimo, nekateri zdravstveni delavci v bolnišnicah. Takšnih delavcev, ki bi za uro nočnega dela prejeli 1,58 evra bruto dodatka, ni veliko, nikakor ne toliko, da bi ogrozili obstoj slovenskega gospodarstva, trdijo sindikalisti.

“Govorimo o nizkih zneskih,” poudarja Andreja Poje iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). “Zavedamo se, da bi izvzem vseh dodatkov naenkrat pomenil preveliko breme za plačno maso v podjetjih, zato kljub pritiskom nismo predlagali, da se izvzamejo vsi dodatki,” pojasnjuje, zakaj se sindikalne centrale niso odločile za še bolj radikalno redefinicijo minimalne plače, iz katere bi izvzeli tudi dodatke, kot so dodatek za delovno uspešnost ali dodatek za delovno dobo.

Sedem sindikalnih central je enotnih: izvzem vsaj tistih dodatkov, ki se nanašajo na pogoje dela, bi pomenil odpravo veliko krivice, ki se dogaja delavcem z minimalno plačo. Pri tem gre tudi za širše vprašanje odnosa družbe do vrednotenja dela. “Najnižje plačilo v Sloveniji za ves mesec trdega dela ne omogoča dostojnega življenja, 604 evrov neto pa ne ustreza definiciji dostojnega plačila,” pravi Pojetova.

Ogrožanje delovnih mest

Za predstavnike gospodarstva je izvzem dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo iz minimalne plače nesprejemljiv predlog. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ga zavračajo z opozorili, da so stroški dela v Sloveniji že sedaj previsoki in da bi imelo plačevanje dodatkov k minimalni plači le negativne posledice. “Dvig minimalne plače, ki bo povzročil tudi dvig preostalih plač, bo ponovno ogrozil številna delovna mesta in poslabšal konkurenčnost poslovanja,” opozarja predsednik GZS Samo Hribar Milič.

Enako trdijo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). “Če bi bili stroški dela v Sloveniji nižji, bi tudi delodajalci lažje zaposlovali in ustvarjali nova delovna mesta. S predlogom sindikatov bi bila ogrožena zlasti delovna mesta v prevozništvu, trgovini, gradbeništvu in gostinstvu,” opozarja predsednik OZS Branko Meh.

Tudi iz trgovinske zbornice (TZS) prihajajo opozorila, da je treba iti v Sloveniji v smer razbremenitve stroškov dela in ne obratno.

V Sloveniji je sicer do splošnega dviga minimalne plače prišlo leta 2010, po množičnih sindikalnih demonstracijah. Takrat se je minimalna plača s 597 evrov bruto (460 neto) dvignila na 734 evrov bruto (562 neto). Od takrat se plača usklajuje z rastjo življenjskih stroškov, tako da danes znaša 790 evrov bruto (604 neto). Povprečna plača se medtem giblje okrog 1530 evrov bruto (1000 neto). Delodajalci zato opozarjajo, da je minimalna plača pri nas že zdaj nerealno visoka, razbremenitev stroškov dela (zmanjšanje razkoraka med bruto in neto plačilom) pa nujno.

Politično vprašanje

Sindikati bodo predlog sprememb zakona, s katerim bi spremenili definicijo minimalne plače, v parlamentarno proceduro vložili prihodnji teden, nato pa naj bi stekel 60-dnevni rok za zbiranje 5000 podpisov volilcev. Ko bo predlog zakona na poslanskih klopeh, lahko glede na nasprotujoča si stališča delodajalske in delojemalske strani pričakujemo žgoče politične debate. Poskrbeli bomo, da bo naše članstvo obveščeno o tem, kako so poslanci glasovali, so včeraj politikom sporočili sindikalisti.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ob predlogu sindikatov izrazil skrb, da bi višji strošek dela povzročil odliv delovnih mest drugam. Pogosto gre namreč za delovna mesta v proizvodnji, to pa je lahko seliti. JANA KREBELJ

---