Na infekcijski kliniki pripravljeni na bolnika z ebolo

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so po besedah predstojnika infekcijske klinike Franca Strleta pripravljeni na morebitni pojav bolnika z ebolo. Določili so način obravnave okuženih bolnikov oziroma ravnanja v primeru suma na okužbo z ebolo. Obravnavali jih bodo na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je pojasnil Strle.

LJUBLJANA > Pri tem ni toliko pomembna zaščitna obleka kot to, da je treba redno izvajati vsakdanje ukrepe, kar je izziv in težko, je v izjavi za medije poudaril predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Franc Strle.

“Tisto, kar je posebno, je ime bolezni, velika smrtnost in dejstvo, da vsega še ne vemo”

S takimi virusnimi boleznimi, ki se prenašajo z neposrednim stikom z bolnikom, se infektologi po Strletovih besedah srečujejo vsak dan. “Tisto, kar je posebno, je ime bolezni, velika smrtnost in dejstvo, da vsega še ne vemo,” opozarja infektolog. V glavnem bodo skušali biti previdni in uporabiti vse svoje znanje o infekcijskih boleznih, da bodo čim bolje oskrbeli bolnike in tudi zaščitili okolico.

Uradnih zdravil, ki bi zanesljivo delovala proti vzroku, za zdaj ni, je zatrdil Strle. Ebola je po pojasnilu Sterleta virusna bolezen, ki jo povzroča ebola virus. “Praviloma se bolezen začne nenadno z visoko vročino, hudim glavobolom, bolečinami v mišicah, zelo slabim počutjem, po nekaj dneh običajno pride do bruhanja, driske, hudih bolečin v trebuhu, lahko se pojavijo tudi izpuščaji, potem pa lahko pride do krvavitev in odpovedovanja organov,” našteva Strle.

Smrtnost je več kot 50-odstotna

Nekateri ljudje z ebolo preživijo, smrtnost je več kot 50-odstotna. Ti bolniki umrejo praviloma konec prvega tedna ali v drugem tednu bolezni. Bolezen se pojavlja v izbruhih v Afriki, kjer so prvi izbruh zaznali leta 1976. Od takrat pa do zdajšnjega izbruha v zahodni Afriki je bilo vsaj dvajset takih izbruhov, razlaga Strle.

Zadnji izbruh je po njegovih besedah malo drugačen od prejšnjih in se kaže v tem, da dlje časa traja, da je prizadetih več ljudi, kot jih je bilo do zdaj, in da se kažejo novi zanesljivejši podatki o načinu prenosa bolezni.

Kot pravi, se bolezen prenaša z neposrednim stikom z bolnikom, z njegovimi izločki ali pa če se tisti, ki bolniku pomaga, zbode z iglo ali s čem podobnim. To je glavni način prenosa, a možen je tudi kapljični prenos oziroma v kapljicah, ki imajo razmeroma majhen doseg, približno meter in pol. To se lahko zgodi predvsem takrat, kadar bolnik bruha ali krvavi, je povedal Strle.

Na kliniki si po njegovih besedah prizadevajo preprečiti prenos okužbe na druge bolnike in zdravstvene delavce. Vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb UKC Ljubljana Tatjana Lejko-Zupanc je poudarila, da bodo morebitnega bolnika z ebolo obravnavali na infekcijski kliniki v izolacijski sobi. Trudijo se tudi, da bi imeli čim več zaščitne opreme, morda še kakšne dodatne aparature, ki bodo res namenjene samo temu bolniku.

STA

---