Na UKC bodo ustanovili novi paliativni oddelek

Primer zdravnika Ivana Radana, ki ga sumijo, da je skrajšal življenje paliativnemu bolniku, je ne glede na to, ali mu gre verjeti, da je s tem želel opozoriti na razmere, le prinesel določene premike na UKC Ljubljana.

LJUBLJANA > V kliničnem centru so ugotovili, da je paliativna nega na nezadovoljivi ravni, zato bodo šli v ustanovitev novega takšnega oddelka.

Po besedah strokovnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Sergeja Hojkerja je treba paliativno oskrbo v UKC izboljšati, zato bodo ustanovili novi paliativni oddelek.

S tem bodo po njegovih besedah lahko v večji meri pripomogli k olajšanju obravnave zelo bolnih bolnikov in lajšanju njihovih bolečin.

Paliativna oskrba se po besedah zdravnice z UKC Majde Benedik Dolničar začne, ko zdravniki prepoznajo, da je bolnik neozdravljivo bolan, in jo izvajajo pred smrtjo, pa tudi potem, ko se nudi podpora svojcem pri žalovanju. Predvsem pa se paliativna oskrba prilagaja potrebam, željam bolnika in svojcev, je na četrtkovi novinarski konferenci UKC pojasnila Benedik Dolničarjeva.

Nikoli pa paliativna oskrba ne “skrajšuje življenja oz. povzroča, da bi smrt nastopila prezgodaj”. Smrt pa se z medicinskimi ukrepi po njenih besedah ne sme odlašati takrat, ko se prepozna, da so vsi ti nadaljnji ukrepi samo breme bolniku. Dobra paliativna oskrba pomeni, da bolnik ne trpi, je dodala.

Poleg tega bodo na UKC po Hojkerjevih besedah preverili in uskladili smernice s prenovljenimi smernicami Komisije RS za medicinsko etiko, ki je v torek sprejela strokovna priporočila za zdravljenje v intenzivni medicini. Priporočila določajo, da ko nadaljnje zdravljenje pri umirajočem ni več v dobro bolnika oz. več nima smisla, se lahko začnejo postopki za prenehanje zdravljenja.

Tudi strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek predlaga spremembe. “Verjetno bo treba premisliti nekatere postopke, da ne funkcioniramo kot neka rigidna hierarhična struktura, ampak na določeni točki podrejeni lahko razmišljajo s svojo glavo,” je dejal v četrtek ob predstavitvi poročila komisije, ki je opravila nadzor nad ravnanjem Radana.

Iz poročila o nadzoru je namreč razvidno, da je medicinska sestra, ki jo je Radan zadolžil, naj bolniku namesti infuzijo kalijevega klorida, zdravnika dvakrat povprašala, ali resnično misli na kalijev klorid. Ta namreč ob diagnozi, kot jo je je imel bolnik, povzroči zastoj srca.

Tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije poudarjajo, da morajo imeti medicinske sestre možnost avtonomno, odkrito in brez strahu opozoriti na strokovne dileme ter odklone pri zdravljenju bolnikov.

S primerom se ukvarjajo tudi kriminalisti. Na Policijski upravi Ljubljana pojasnjujejo, da gre za zahtevno preiskavo, ki bo verjetno trajala dlje časa. Kriminalisti pri vsakem primeru zadevo “širše pogledajo, na podlagi osumljenčevega delovanja”. Tako preverijo tudi, ali lahko “povezujejo primere pred sabo”.

Predvidoma kmalu se bo začel postopek proti zdravniku na Zdravniški zbornici Slovenije. Na zbornici danes pojasnjujejo, da primer aktivno spremljajo, “tako tožilec zbornice kot sam predsednik zbornice se zaradi javnega interesa zavzemata za najhitrejšo obravnavo”.

Disciplinski postopek pred razsodiščem poteka tako, da tožilec najprej vloži obtožnico, če ima dovolj dokazov. Na glavni obravnavi se prebere obtožnica, zdravnik se lahko zagovarja, prav tako se predstavljajo dokazi.

Senat objavi svojo odločitev ustno takoj po sprejemu, nato sledi pisna obrazložitev sklepa. Na sklep se lahko stranke v postopku pritožijo.

Razsodišče lahko izreče opomin, javni opomin, ki se objavi v glasilu Isis, prav tako lahko predsedniku zdravniške zbornice poda pobudo za uvedbo postopka odločanja o odvzemu licence. Ta se odvzema po upravnem postopku.

Poleg disciplinskih ukrepov lahko razsodišče izreče tudi varstvene ukrepe, in sicer kolegialno priporočilo, opravičilo oškodovancu, povračilo škode oškodovancu, obvezno dopolnilno strokovno izobraževanje, obvezno zdravljenje odvisnosti od alkohola ali prepovedanih drog.

Razsodišče lahko tudi delodajalcu zdravnika ali zbornici predlaga začasno prepoved dela zdravnika, če oceni, da bi lahko še pred koncem postopka pred razsodiščem prišlo do škodljivih posledic pri zdravljenju in obravnavi bolnikov.

Poleg tega bo ta primer prišel na sodišče že zaradi odpovedi delovnega razmerja Radanu. Njegov zagovornik Milan Krstić se namreč namerava pritožiti na delovno in socialno sodišče zaradi odpusta. Pravi namreč, da vodstvo UKC za to nima razlogov.

STA

---