Na Primorca 303 evre dolga

Koprska občina ostaja med najbolj zadolženimi občinami v državi in daleč najbolj zadolžena na Primorskem. V povprečju je bil prebivalec Primorske konec lanskega leta zadolžen za 303 evre, povprečen Koprčan pa za 1020 evrov. Letošnje volilno leto, ko se vnema županov za gradnje poveča, je dolg občin gotovo marsikje še dvignilo, a teh podatkov še ni na voljo.

PRIMORSKA > Skupni dolg Mestne občine Koper je tako konec lanskega leta znašal skoraj 53 milijonov evrov, kar je skoraj polovica celotne primorske zadolženosti. Vseh 23 primorskih občin je konec lanskega leta skupaj beležilo nekaj več kot 118 milijonov obveznosti.

Kopru sta konec lanskega leta po zadolženosti na prebivalca sledili občini Izola, kjer je na vsakega prebivalca padlo 708 evrov občinskega dolga, in Piran s 631 evri dolga na prebivalca.

Na Primorskem načeloma velja, da so manjše občine tudi manj zadolžene na prebivalca. V občini Miren-Kostanjevica konec lanskega leta sploh niso bili zadolženi, z nizkim dolgom na prebivalca pa so se takrat lahko hvalili še v Vipavi, Kanalu, Kobaridu.

Na Slovenca v povprečju 410 evrov dolga

V slovenskem merilu ima največji dolg največja slovenska občina, Mestna občina Ljubljana, ki je konec lanskega leta nabrala za 205 milijonov evrov dolga. A če primerjamo višino dolga s številom prebivalcev, je na prvem mestu v Sloveniji občina Gornji Petrovci, kjer na vsakega občana v povprečju pride 1740 evrov dolga. Več kot 1000 evrov dolga na prebivalca pa imajo še v Komendi, Litiji, Kostelu, Solčavi in v Kopru. Povsem brez dolga je bilo lani 22 od 212 občin. Vse slovenske občine skupaj so lani imele za 840 milijonov evrov dolgov, kar je za pol odstotka več kot leto poprej. Ob dobrih dveh milijonih prebivalcev to pomeni 410 evrov na vsakega.

Zadolževati se morajo tudi zaradi države

Občine se smejo zadolževati s soglasjem ministrstva za finance in pod pogoji, ki jih določata zakon o javnih financah in zakon o financiranju občin ter drugi pravilniki. Večino dolgov slovenskih občih predstavljajo dolgoročni krediti, manj se zadolžujejo na kratek rok in s finančnimi najemi. Njihovo zadolženost pa povečujejo tudi izdana jamstva za zadolževanje občinskih podjetij.

Kar nekaj primorskih občin je letos opozorilo, da so se morale za zagotovitev likvidnosti kratkoročno zadolžiti, saj jim z ministrstev niso nakazali obljubljenega evropskega denarja za sofinancirane projekte. Gotovo pa so se podatki o zadolženosti občin v objavljeni tabeli, ki so na ministrstvu za finance na voljo za konec lanskega leta, do danes še kaj spremenili, saj je v volilnem letu vnema županov za gradnjo, obnavljanje cest, stavb, parkov, trgov, ulic, vrtcev, šol ... toliko večja. Naša zakonodaja sicer ne predvideva sankcij za župane, ki bi občine prekomerno zadolžili.

BS: Zadolženost občin ni problematična

Sicer pa občine niso tiste, ki bi pomembno krojile slovenski dolg države. Dolg lokalne ravni države je konec lanskega leta znašal 2,1 odstotka BDP oziroma slabe tri odstotke skupnega dolga države. “Velikost dolga občin oziroma lokalne ravni države z makroekonomskega vidika ni problematična, saj je dolg relativno nizek, občine pa praviloma redno poravnavajo svoje obveznosti,” ugotavljajo na Banki Slovenije.

KATJA GLEŠČIČ, STA

---