Na Postojnskem resno grozi popoln posek smrek

Smrekovi gozdovi postojnsko-pivške kotline, Postojnska vrata, območje okoli Planinskega polja, Rakov Škocjan - to so na Postojnskem največja žarišča smrekovega podlubnika ali lubadarja, ki se je letos tako namnožil, da ne napada samo poškodovanih dreves, temveč vse več zdravih. “Stanje v gozdovih je zato alarmantno, grozi popoln posek smrekovih dreves,” pravi vodja postojnskega Zavoda za gozdove Anton Smrekar. Povečana številčnost podlubnikov je posledica od žledoloma poškodovanih gozdov in izredno toplega vremena.

Nekateri gozdarji ocenjujejo, da  zaradi letošnjega razmaha 
lubadarja smrekovini na Postojnskem grozi  izumrtje. Na 
fotografiji so smreke ob cesti med Postojno in Planino.    Foto: Veronika Rupnik Ženko
Nekateri gozdarji ocenjujejo, da zaradi letošnjega razmaha lubadarja smrekovini na Postojnskem grozi izumrtje. Na fotografiji so smreke ob cesti med Postojno in Planino.  Foto: Veronika Rupnik Ženko

POSTOJNA, TOLMIN > Daljša obdobja toplega in sušnega vremena v letošnjem letu ter prisotnost poškodovanih in oslabljenih iglavcev, ki so ostali v gozdovih po lanskem žledolomu, so dramatično povečali ogroženost slovenskih gozdov zaradi podlubnikov, sporočajo z Zavoda za gozdove Slovenije. “Razmah teh škodljivcev utegne biti v Sloveniji največji po 2. svetovni vojni in je najbolj intenziven na postojnskem, ljubljanskem, kranjskem in tolminskem območju, kjer je bilo največ poškodovanega drevja zaradi lanskega žledoloma; in predvsem v predelih, kjer sanacija iglavcev, poškodovanih v lanskem žledolomu, še ni zaključena,” še poudarjajo na zavodu.

Lubadar letos napada tudi zdrava drevesa

Na Primorskem so najbolj ogrožene smreke v nižinskih in obrobnih gozdovih na Postojnskem (žarišča lubadarja so gozdovi postojnsko-pivške kotline, Postojnskih vrat, območja okoli Planinskega polja, Rakov Škocjan), na nanoškem in idrijskem območju ter na Tolminskem.

Pojav sekundarnih škod v gozdovih zaradi podlubnikov po žledolomu so gozdarji pričakovali, vendar sta letošnja milejša zima in vroče vreme na začetku junija pospešila razmnoževanje lubadarja, sicer naravnega higienika, kakor pojasnjuje vodja postojnskega Zavoda za gozdove Anton Smrekar. Lubadar ima namreč v gozdu to funkcijo, da napade poškodovana drevesa zato, da čim prej odmrejo.V povprečnih razmerah se čez toplo sezono izležeta ena do dve generaciji, letos pa kaže na tri in še na kakšno sestrsko oziroma podgeneracijo,še dodaja Smrekar. “Alarmantno pa je, da tokrat lubadar napada tudi zdrava drevesa, saj se je toliko namnožil, da se ne zavrta le v poškodovana ali odmrla drevesa, temveč napada tudi območja, kjer žleda ni bilo,” ne skriva zaskrbljenosti Smrekar.

Vendar se pri navajanju obsežnosti škode na iglavcih zaradi lubadarja tudi nekoliko izmika: “Bojimo se, da bo razsežnost škode na smrekah zaradi lubadarja enaka ali celo večja kot sta bila škoda in posek ob žledu. Ocen za sedaj še ne bi dajal, ker se zadeve iz dneva v dan spreminjajo. Veliko je odvisno od vremena, le en mrzli val bi utegnil upočasniti razvoj lubadarja.”

Kakor poudarja vodja tolminskega zavoda za gozdove Edo Kozorog, se je lubadar pretirano razmnožil tudi na njihovem območju. “Doslej smo ugotovili, da je le v tej prvi polovici leta od smrekovega podlubnika napadenih približno 25.000 kubičnih metrov smrek, sicer se v normalnih razmerah ta količina giblje med tisoč in šest tisoč kubičnih metrov, ter 3500 kubičnih metrov z jelovim podlubnikom. Le v letu 2007 smo v celem letu zabeležili 11.500 kubičnih metrov tako poškodovanih smrek; in ocenili, da je bilo stanje za nas tedaj zelo alarmantno,” pojasnjuje Kozorog. Doda še, da sedaj izvajajo zelo intenzivni monitoring ter redno in dosledno izdajajo hitre odločbe in pa sklepe o izvršbi. “Na srečo je ukrepanje lastnikov gozdov primerno; upamo, da bomo uspeli zajeziti lubadarja,” sklene Kozorog. Na Krasu in v Brkinih, kakor pove vodja gozdarske enote v Sežani Milan Race, nimajo posebnih težav z lubadarjem, niti na območjih žledu ne.

Spomnimo, da so ob žledu na Postojnskem oziroma na območju, ki ga pokriva postojnski gozdarski zavod, morali posekati in počistiti tolikšno količino dreves, kolikor bi jo sicer v treh letih (povprečni posek je sicer bil približno 150.000 kubičnih metrov, lani pa so posekali blizu 470.000 kubičnih metrov). Neuradno smo še izvedeli, da zaradi lubadarja povprečno posekajo med 20 in 25 tisoč kubičnih metrov dreves, letos pa da predvidevajo posekati med 70 in 80 tisoč kubičnih metrov.

Na vprašanje, ali grozi na Postojnskem gozdovom, kjer rastejo pretežno smreke, celo popoln posek, Smrekar odgovarja pritrdilno. Ob tem dodaja, da je v lesni zalogi celotnega območja postojnskega zavoda 27 odstotkov iglavcev. Lubadar sicer lahko napade tudi jelke, a te vrste je veliko manj.

Smrekam grozi izumrtje

In kako bi lahko vsaj deloma preprečili nadaljnje hitro razmnoževanje podlubnika oziroma zaščitili še zdrava drevesa? Smrekar opozarja predvsem lastnike zasebnih gozdov, naj redno preverjajo morebitno prisotnost podlubnika ter naj, če opazijo prve znake njegovega delovanja, nemudoma obvestijo revirnega gozdarja. “Prepoznavanje žarišč lubadarja je izjemnega pomena. Naši gozdarji so zato neprenehoma vsi na terenu po gozdovih, pomagajo nam še kolegi iz bistriškega območja. Ko smo opazili prve znake odmiranja iglavcev zaradi te živalce, smo takoj začeli izdajati hitre odločbe, s katerimi zahtevamo odstranitev in spravilo bolnih dreves v 14 do 21 dneh. Kdor ne poseka in spravi lesa, pa prejme še sklep o izvršbi. Sledijo kazni in plačilo stroškov intervencije,” še navaja sogovornik.

Neuradno smo še izvedeli, da uradniki na zavodu skoraj ne dohajajo več povečevanja števila odločb, ki jih morajo izdajati. Tudi obsegi določenega poseka naj bi se povečali z 20 do 40 na približno 1000 kubičnih metrov lesne mase na odločbo. Kar pomeni, da je vse težje zagotoviti dovolj gozdarjev sekačev (poleg tega jih tudi zaradi varnosti na enem delovišču ne sme biti preveč) in da se utegnejo birokratski postopki preveč vleči, saj inšpektor po sklepu o izvršbi (če lastnik ni pravočasno posekal odkazanih smrek) izda opomin in kazen, šele nato naroči posek izvajalcu zavoda. Pa tudi pri slednjih se lahko zalomi, saj jih je treba nemalokrat iskati z razpisi.

Kdaj prijeti za sekiro ali žago?

Prvi znaki od lubadarja napadenega drevesa so luknjice v lubju debla, kapljice smole na lubju (tako se brani le zdravo drevo, bolno oziroma posekano ali poškodovano ne proizvaja smole), črvina (droben lesni prah, ki ga hrošček naredi, ko se zavrta v lubje in tam izleže ličinke); črvino zasledimo jo na lubju in na tleh, ob deblu. “V tej fazi je drevo že treba posekati, saj ko začno z njega odpadati zelene iglice in ko mu rdeči in se mu suši krošnja ter mu odpada lubje, gre za zadnjo fazo odmiranja smreke,” še opozarja prvi mož postojnskega gozdnega zavoda. Ter izpostavlja, da je poleg pravočasnega poseka zelo pomembno tudi spravilo lesa: “Od lubadarja napadena drevesa je treba čim prej odstraniti iz gozda, da hroščki ne bi izleteli iz njih in napadali druga, predvsem pa zdrava drevesa.”

Sicer pa bodo več podatkov o razsežnosti lubadarja predstavniki gozdnega zavoda in kmetijskega ministrstva razkrili jutri v Ljubljani.

LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano