Na Islandiji so preiskavo zahtevali ljudje

Sedem let po začetku preiskave o bankrotu Islandije so vsi odgovorni bančniki obsojeni na najvišje zaporne kazni in odvzem premoženja. Učinkovito preiskavo je bilo mogoče izpeljati, “ker so ljudje to zahtevali, politiki pa jim niso mogli oporekati,” je bistvo islandske zgodbe Sloveniji predstavila Eva Joly, svetovalka islandske vlade pri preiskovanju propada bančnega sistema.

LJUBLJANA > Eva Joly je bila osrednja gostja dogodka na Ekonomski fakulteti. Nekoč francoska preiskovalna sodnica in, kot so jo predstavili, najbolj znana tožilka po Carli del Ponte, je bila na Islandijo povabljena, da bi raziskala tamkajšnji finančni škandal.

Bankirji za zapahi

Islandci so se po bankrotu, ki ga je povzročilo brezglavo zadolževanje islandskih zasebnih bank zlasti v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, na referendumu uprli zahtevi, naj poplačajo dolgove svojih bankirjev. Da bi se rešili, so vseeno morali sprejeti pomoč mednarodnega denarnega sklada (IMF) s tem pa tudi zahteve po privatizaciji. Zaradi tega so nekatere do nedavnega javne dobrine, kot je ogrevalni sistem, pristale v zasebnih rokah. “Privatizirali so in danes s sprašujejo, zakaj. To je dokaz, kako deluje IMF,” pravi Jolyjeva, danes poslanka Zelenih v Evropskem parlamentu.

A v delu, ki se nanaša na terjanje odgovornosti bankirjev, so Islandci uspeli. Jolyjeva o Islandiji govori kot o mali državi, kjer se vsi poznajo, zaradi česar je bilo priložnosti za razrast korupcije še več. “Odkrili smo neverjetne zgodbe o slabih posojilih, ki so jih dajali iz političnih razlogov,” pojasnjuje. Uspeli so dokazati vrsto manipulacij in malverzacij, zaradi katerih so danes, sedem let po začetku preiskave, vsi odgovorni za bančni zlom za zapahi, obsojeni na najvišjo, petletno zaporno kazen in odvzem premoženja.

“Za to, da bi imeli dobro preiskavo, potrebujete predane preiskovalce in celotno verigo, ki ni skorumpirana,” poudarja Jolyjeva. Ob tem izpostavlja tudi nepodkupljivost pravosodja na vseh ravneh, do ustavnega sodišča. Zavedati se je treba, “da denar vrti svet,” pravi.

Kdo predava o etiki

Proti korupciji, pranju denarja in davčnim oazam se Eva Joly bojuje že več desetletij, v tem mandatu tudi kot evropska poslanka. Razkrila je eno največjih korupcijskih afer v Evropi - Elf Aquitaine, preiskuje pa tudi afero Luxleaks, ki je pred očmi javnosti razkrila, kako se multinacionalke s poslovanjem prek davčnih oaz izogibajo plačilu davkov v državah, kjer dejansko poslujejo.

Da je vse skupaj še hujše, danes Grkom o tem, kako naj pobirajo davke, predavata nizozemski finančni minister in predsednik evroskupine Jeroen Dijsselbloem in predsednik Evropske komisije, nekoč luksemburški premier, Jean Claude Juncker. Državi, iz katerih prihajata, sta del problema, sta davčni oazi. “Zdaj izvajajo tečaj etike, nočejo pa plačati davkov Grčiji. To je pokraden denar, pokraden tudi Grčiji,” je zgrožena Jolyjeva. JK

---