Na Hypovi interni slabi banki tudi brata Janković

Časnik Dnevnik je danes razkril imena nekaterih oseb, ki jih je slovenski Hypo prenesel na interno slabo banko. Med njimi so Mihael Karner, Jože Anderlič, Bahtijar Bajrović, Damijan in Jure Janković. Pod okriljem interne slabe banke je 500 milijonov evrov bruto slabih naložb in posojil, ki jih je Hypo odobril v Sloveniji, piše časnik.

Damjan Janković Foto: STA
Damjan Janković Foto: STA

LJUBLJANA > Slovenska Hypo Alpe Adria Bank je posojila v začetku junija prenesla na interno slabo banko, pod njenim okriljem pa je zdaj po poročanju časnika že za okoli pol milijarde evrov bruto slabih naložb in posojil, ki jih je banka odobrila v Sloveniji. S podrobnejšega seznama slabih posojil je mogoče razbrati, da so v Hypu, ki ga je v letih pred krizo vodil Božidar Špan, pri financiranju podjetij in projektov zanemarjali tveganja na podoben način, kot so to počeli v Novi Ljubljanski banki in Novi Kreditni banki Maribor, piše časnik.

Vse banke so svojim strankam dopustile financiranje investicij skoraj izključno z dolžniškimi viri, brez lastnega kapitala. Toda med njimi je po poročanju Dnevnika tudi nekaj razlik. Najprej v strukturi "nasedlega" portfelja. Med nasedlimi Hypovimi posojili je precej manj finančnih holdingov in velikih gradbincev, več pa poslovnežev z velikimi nepremičninskimi načrti, podjetnikov iz spornih zgodb in manjših podjetij, navaja časnik.

Po njihovih navedbah je razlika tudi v hitrosti čiščenja portfelja in nepravilnosti. Avstrijski lastnik je slovenski Hypo z odmevno akcijo "zasedel" že v začetku leta 2011, ko je v Celovcu začela delovati posebna preiskovalna enota, zadolžena le za banko. V istem letu je začel slabe naložbe prenašati iz bilanc, piše časnik.

Po podatkih, ki jih je pridobil Dnevnik, bi lahko nasedla posojila, ki jih je slovenski Hypo prenesel na podjetja iz skupine Heta Asset Resolution, razdelili v tri skupine. V prvi so veliki nepremičninsko-gradbeni projekti, ki jih je financiral Hypo. Med njimi so nekateri posli z Vegradom, ki so jih v zadnjih letih preiskovali avstrijski in slovenski kriminalisti, npr. projekt Celovški dvori, največja posamična naložba, prenesena na slabo banko, pa je 70 milijonov evrov vredno posojilo podjetju Tridana, ki je zgradilo poslovno-stanovanjski objekt Situla ob železniški postaji v Ljubljani, piše časnik.

V drugi skupini so tista posojila, ki so jih najela večja podjetja. Na interno slabo banko so v Hypu po podatkih časnika med drugim prenesli terjatve do Istrabenza (skupna vrednost kreditnih pogodb znaša 21 milijonov evrov, pri čemer ni znano, kolikšna je višina neodplačanih posojil) in njegove turistične divizije (42,5 milijona evrov), Merkurja (dobrih 33 milijonov evrov) in Pivovarne Union (približno 14 milijonov evrov).

Veliko več vprašanj pa se po poročanju Dnevnika poraja ob imenih dolžnikov v tretji skupini, v kateri so številna projektna podjetja in družbe z omejeno odgovornostjo. Ti so vsa tveganja pri svojih načrtih skoraj v celoti prenesli na banko, navaja časnik.

STA


Najbolj brano