Jazbec: Posledic za davkoplačevalce ne bo

Objava rezultatov pregleda bank v evrskem območju je po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Boštjana Jazbeca za slovenski bančni sistem pokazala, da posledic za davkoplačevalski denar ne bo.

LJUBLJANA, MARIBOR, FRANKFURT>“Pokazalo pa se je, da so bili lanski ukrepi zgolj potreben, ne pa tudi zadosten pogoj za dokončno okrevanje bančnega sistema,” je dejal Boštjan Jazbec.

NLB in NKBM, ki testa Evropske centralne banke (ECB) po neugodnem scenariju nista prestali, saj sta po njem v letu 2016 izkazali kapitalski primanjkljaj v višini dobrih 34 oziroma 31 milijonov evrov, posebnega poročila ECB ne bo treba posredovati, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala viceguvernerka BS Stanislava Zadravec Caprirolo.

Banke, ki testa niso prestale, bodo namreč imele 14 dni časa, da ECB pojasnijo, kaj so v tem letu že naredile in kaj še nameravajo za izboljšanje kapitalske ustreznosti. A to sta po njenih besedah slovenski banki že storili in ECB seznanili, da bosta za pokritje ugotovljenega primanjkljaja namenili zadržane dobičke, ustvarjene v letošnjem letu.

Pregled evrskega bančnega je, kot je še povzel Jazbec, potrdil, da so bili lansko očiščenje bank in dokapitalizacije izvedene v minimalni zadostni višini. “Za dolgoročno izboljšanje, zagon kreditiranja in gospodarske rasti pa bodo potrebni ukrepi na področju lastniškega, poslovnega in finančnega prestrukturiranja realnega sektorja,” je opozoril.

Enako je poudarila viceguvernerka. Navedbe, da je treba vso pozornost usmeriti v prestrukturiranje podjetij, je podkrepila s podatkom, da je tretjina gospodarstva v teh procesih. “Če se ti postopki ne bodo čim prej zaključili tako, da bodo lahko podjetja uspešno poslovala in če se okolje ne bo usmerilo v sprejemanje kapitalskih naložb za investicije, namesto dolžnikih, se nam lahko čez nekaj let ponovi situacija, kakšni smo bili priča v prejšnjih letih,” je poudarila.

Čeprav se o zagonu in razdolževanju realnega sektorja v zadnjem času zelo veliko govori, se s tem po mnenju prvega moža NLB Janka Medje še vedno premalo ukvarjamo, po mnenju vodilnih v Banki Slovenije pa bi morali na tem področju ukrepati tudi ostali akterji, ne le bančni.

“Podjetja bi se morala ukvarjati s poslovnim, in ne le finančnim prestrukturiranjem,” je opozoril Medja na novinarski konferenci. Tudi prvi mož NKBM Aleš Hauc je ocenil, da bi bili rezultati testov, če bi ob takšni zadolženosti, kakršno imajo v povprečju slovenska podjetja, masovno kreditirali, še slabši.

ECB je ugotovila, da bi kapitalski presežek vseh treh bank bi po osnovnem scenariju dosegel 754,7 milijona evrov. Po besedah viceguvernerke je pomembno, da prav zaradi letošnjega poslovanja za NLB in NKBM, ki sta po neugodnem scenariju padli na testu, ni zahtev po dodatni dokapitalizaciji

Medja je ob tem že razkril najnovejše rezultate o poslovanju NLB. Skupina NLB v letošnjih devetih mesecih ustvarila 47,9 milijona evrov čistega dobička. Lani v tem času je izkazovala 293,5 milijona evrov izgube. Dobiček pred rezervacijami je dosegel 158,2 milijona evrov, v enakem obdobju lani 59,7 milijona evrov.

Izidi tokratnih testov kažejo, da imajo vse NLB, NKBM in SID banka, ki bile vključene v test, kljub izjemno strogim kriterijem tako za presojanje kakovosti bilanc bank kot potencialnega poslabšanja razmer še vedno dovolj kapitala, da lahko takšna dogajanja preživijo, da ga pa nimajo preveč.

Leto 2013 je bilo za banke in za Slovenijo zelo zahtevno. Število stečajev se je močno povzpelo in čeprav so se podatki gledali ob koncu tega leta, ko sta bili NLB in NKBM že dokapitalizirani in ko sta prenesli del slabih terjatev na t.i. slabo banko, so bile njune bilance še vedno precej obremenjene.

Tudi makroekonomske predpostavke so bile za Slovenijo precej neugodne, saj so temeljile na napovednih Evropske komisije iz jeseni 2013, ki so bile precej bolj pesimistične od popravljenih in sedanjih napovedi. V Sloveniji bi se namreč po v tokratnih testih upoštevanih predpostavkah bruto domači proizvod (BDP) ob uresničitvi osnovnega scenarija letos znižal za 0,1 odstotka, prihodnje leto bi bila 1,3-odstotna rast, v 2016 pa 1,2-odstotna rast. Po negativnem scenariju pa bi se BDP letos znižal za 1,8 odstotka, prihodnje leto za 1,3 odstotka in v 2016 za 0,2 odstotka.

STA

---