Mramor zadovoljen s priporočili Evropske komisije Sloveniji

Finančni minister Dušan Mramor je “izjemno zadovoljen” s priporočili Evropske komisije Sloveniji za proračunsko in reformno ukrepanje. Kot je povedal ob prihodu na Finančno konferenco v Portorožu, so priporočila zelo smiselna in gre za področja, ki bi jih morali nasloviti, tudi če priporočil ne bi dobili.

PORTOROŽ > Namesto osmih so se tokratna priporočila reducirala na štiri. Prvo priporočilo se nanaša na javne finance in tu “so poudarki po mojem zelo smiselni”, je ocenil minister Dušan Mramor, ki je omenil potrebe po dolgoročni javno-finančni stabilnosti s pokojninsko in zdravstveno reformo.

Drugi del priporočil se nanaša na področje trga dela, minimalne plače in dolgotrajne brezposelnosti, “kar je seveda tudi področje, ki ga moramo nasloviti”.

Tretje priporočilo pa se nanaša na izboljšanje poslovanja bank v zvezi s slabimi krediti, boljšim upravljanjem s tveganji ter prestrukturiranje in boljše financiranje srednjih in malih podjetij, kar je Mramor ocenil kot “vse zelo korektno”.

Četrto priporočilo pa se nanaša na pravosodni sistem, ki bi moral biti bolj učinkovit.

“Moram reči, da sem izjemno zadovoljen. Priporočila so zelo smiselna in tudi če jih ne bi dobili od Evropske komisije, so to področja, ki jih moramo nasloviti,” je dodal.

Mramor je v svojem nastopu ob koncu Finančne konference v Portorožu izpostavil odprta vprašanja glede strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami, med katerimi je tudi vprašanje kategorizacije Zavarovalnice Triglav. Mramor sicer letos pričakuje dobro gospodarsko rast, tudi domača potrošnja se začenja zbujati.

Na področju strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami sta po ministrovih besedah odprti še dve glavni vprašanji. V prvem primeru gre za to, ali naj se pri pomembnih podjetjih zahteva razpršitev, torej da noben posamični lastnik ne sme imeti večjega deleža, kot ga ima država. Znotraj vlade imajo o tem različna mnenja, je priznal.

Drugo večje odprto vprašanje pa je, ali naj bo Zavarovalnica Triglav strateška ali zgolj pomembna naložba. Triglav je namreč ocenjen kot eno najbolj zdravih jeder slovenskega gospodarstva, ki bi lahko na svojem področju postal “regionalni igralec”. Znotraj vlade pa so različna mnenja o tem, ali zavarovalnica to zmore sama ali ne. Mramor osebno meni, da je to težko pričakovati in da bi bilo bolj smiselno iti v to bodisi znotraj določene mreže zavarovalnic, bodisi v sodelovanju z neko globalno zavarovalnico.

Mramor je med drugim opozoril, da se domača potrošnja sicer začenja zbujati in da bo gospodarska rast v letošnjem letu dobra, vendar bodo zadeve tekle zelo postopno. Kot je dodal, pa je bila Slovenija v letu 2014 nedvomno zgodba o uspehu, saj gredo zadnji podatki v to smer, da bo končna rast v letu 2014 “blizu štirih odstotnih točk višja”, kot je bilo napovedano v letu 2013.

Minister je tudi izpostavil, da slovenska podjetja v povprečju niso prezadolžena, Slovenija pa je na tem področju sedaj že pod povprečjem EU.

Glede privatizacije NKBM in NLB je Mramor pojasnil, da je v pripravi načrt, v skladu s katerim bo država zmanjšala svoj delež v obeh bankah. Banka Celje in Abanka se bosta zaradi sinergij združili, država pa se bo iz tako združene nove banke morala umakniti do srede leta 2019. Načrti o teh postopkih že tečejo, je dodal.

Nazadnje se je Mramor dotaknil tudi morebitnih tveganj na svetovnih trgih. Opozoril je na na določena tveganja pregrevanja v ZDA, kjer se nekateri kazalci gibljejo kot v letih 2006 in 2007. Kljub temu so napovedi za Evropo vsaj za prihodnje leto relativno dobre, je še pojasnil minister.

Dvodnevna Finančna konferenca, ki sta jo organizirala Ljubljanska borza vrednostnih papirjev in časnik Finance, se je letos osredotočila na privatizacijo. Že v torek je bilo tako slišati veliko besed o nujnosti nadaljevanja privatizacije. Ena najbolj aktualnih zgodb je tista Telekoma Slovenije, o čemer pa Mramor danes ni podal nobenih informacij.

STA

---