Slovensko posojilo Grčiji naj ne bi bilo izgubljeno

Če dogovora z Grčijo ne bo in bi prišlo do razglasitve plačilne nesposobnosti, bodo posledice različno čutile tudi druge države, pravi finančni minister Dušan Mramor.

LJUBLJANA > Da bi nevtralizirali pričakovane negativne učinke za Slovenijo, mora ta po besedah Dušana Mramorja pospešiti že začrtane aktivnosti in ukrepe, tudi strukturne spremembe na vseh področjih.

Nekdanji minister za finance Franc Križanič meni, da denar, ki ga je Slovenija pred leti posodila Grčiji, ni izgubljen. "To so krediti, ki se jih ne odpisuje. Se pa ročnost prilagodi sposobnosti dolžnika, da vrne. Ta bankrot pomeni, da Grčija v nekem trenutku ne more izplačati nekega obroka, vendar se potem reorganizirajo krediti," je povedal. Sam je bil minister, ko je Slovenija Grčiji posodila denar. "Takrat ni bilo nikogar, ki bi lahko še posodil. Takrat bi Grki lahko razglasili bankrot in potem bi sledil verižni bankrot vseh ostalih držav. Mi bi bili približno na 15. mestu, ker smo močen izvoznik, a bi tudi mi prišli na vrsto," je pojasnil v izjavi za medije med današnjim obiskom predstavnikov SD v Mariboru. "Grčija je takrat potrebovala pomoč. Mi smo jo zagotovili na edini možni način, da smo ji jo države članice evro skupine dale. Dale smo ji jo vse, razen tiste, ki so bile že takrat v zelo slabem položaju. Kasneje smo vzpostavili mehanizme, da lahko velike banke in države dobijo kredit v vsakem primeru.”

Ker je Slovenija tako imenovana periferna država, ki je bila tudi tik pred tem, da bi potrebovala program trojke, lahko pričakujemo povišanje obrestnih mer za zadolževanje in nekoliko bolj otežen dostop do finančnih trgov, kot je bil doslej, je dejal finančni minister.

Da bi maksimalno nevtralizirali ta tveganja, ki jih pri Sloveniji vidijo finančni vlagatelji, je po Mramorjevih besedah nujno pospešiti vse aktivnosti, ki jih je Slovenija že začrtala za letošnje in prihodnje leto. Kot je dejal, imamo trenutno v parlamentu vrsto zakonov in strategij, med katerimi je omenil izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, strategijo o upravljanju s kapitalskimi naložbami države ter zakon o davčnih blagajnah.

Če ne bomo sprejeli fiskalnega pravila, nadaljevali s privatizacijo, sprejeli razvojnega in investicijsko naravnanega proračuna, in če ne bomo izvršili tistega, kar predvideva nacionalni reformni program za leti 2015 in 2016, bodo posledice lahko precejšnje, pravi Mramor. Vsi ti ukrepi so namreč po njegovih besedah tisti, ki povečujejo zaupanje v državo.

Pri tem opozarja, da ne gre le za višino obrestnih mer za dolgove države, ampak tudi za dostop do virov financiranja za podjetja in s tem seveda njihovo uspešnost poslovanja. Slovenija pa bo po njegovih besedah morala pospešiti tudi strukturne spremembe na vseh področjih, tudi na področju pokojnin, izobraževanja, zdravstvenem področju, področju dolgotrajne nege in socialnih transferjev.

STA

---