Mokri prsti ne smejo biti ovira za davčne blagajne

Premraženi prsti trgovcev na stojnicah na sejmih ali mokre roke prodajalcev na ribarniških pultih ne bodo smele biti ovira za tipkanje računov na tablične računalnike. Davčne blagajne bodo z 2. januarjem obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino. Danes pa jih lahko začnejo poskusno uporabljati, če to želijo.

PRIMORSKA > Od danes je namreč mogoča neobvezna vključitev v sistem davčnega potrjevanja računov. Potrošniki lahko to opazijo po posebni kodi in številki na računu, najpomembneje pa je, da račun shranijo tudi ob izhodu iz trgovine.

Kako so trgovci pripravljeni na davčne blagajne, smo včeraj preverjali v Kopru. Večina se jih danes še ne bo poskusno povezala, zagotavljajo pa, da bodo v soboto, 2. januarja, gotovo pripravljeni.

Aleksander Krebelj, ki ima v Kopru trgovino Pašta, kjer izdeluje in prodaja sveže testenine, pravi, da se za delo v trgovini ne bo nič spremenilo, težave pa vidi predvsem v delu na terenu: “Ne vemo, kako bomo po novem letu še lahko hodili na teren, kot denimo zdaj, ko gremo na Miklavžev sejem. Bojim se, da bo to podaljšalo čas pri izdaji računa na terenu. Namesto paragonskih blokov bodo zdaj tu strojčki in papirčki, z rokavicami, denimo, ne moreš tipkati po ekranu na dotik ...,” našteva težave Krebelj. Meni, da davčne blagajne ne bodo zajezile sive ekonomije: “V trgovinah že zdaj izdajamo račune in vedno jim bomo. Delo na črno je drugje, v stanovanjih pri gradbenih delih, kjer se ga ne vidi. Tisti, ki že zdaj ne izdajajo računov, jih še naprej ne bodo.”

Na pult le vodotesen tiskalnik

Tudi tisti ribiči in prodajalci, ki prodajajo ulov na mizah v ribarnici na koprski tržnici, vidijo morje težav. “Ne vem, kako bomo. Z mokrimi rokami in gumijastimi rokavicami ne moreš tipkati po tabličnem računalniku. Koliko časa bo to vzelo za vsako stranko? A bo vsak imel zraven še nekoga samo za tipkanje računov? To seveda ne gre,” ugotavljajo vsi po vrsti. Tina Steffe iz Ribarnice Levante, ki ima svojo ribarnico v Izoli, poleg tega pa ulov prodaja tudi na pultu v Kopru, ocenjuje, da bo z uvedbo davčnih blagajn imela približno 600 evrov dodatnih stroškov, nekoliko dražje pa bo odslej tudi vodenje računov. “Za blagajno v ribarnici v Izoli se ne bo nič spremenilo, saj imamo program že dve leti, zdaj bo samo vzpostavljena še povezava s finančno upravo. Za Koper pa smo morali kupiti tablični računalnik in printer za račune ter zagotoviti internetno povezavo; in seveda mora biti vse to vodoodporno, saj je v ribarnici vse polno vode,” pravi Tina Steffe.

V ribarnici Barmar na tržnici so ravno namestili nove blagajne in računalniška ekrana s tipkovnicama na dotik. Za zdaj so edini na tržnici. Pravijo, da programa še niso povsem namestili, preizkusili ga bodo v prihodnjih dneh.

Vsi, s katerimi smo se pogovarjali v ribarnici, pa so naklonjeni uvedbi davčnih blagajn, če bo s tem končno odklenkalo tistim, ki prodajajo na črno, ne da bi izdajali račune.

Kmetom, ki prodajajo svoje pridelke na stojnicah na tržnici, davčnih blagajn ni treba imeti. Trgovci, ki na tržnici prodajajo sadje in zelenjavo prek podjetja, pa jih morajo priskrbeti. Suzana Radovac, ki prodaja na stojnici kmetije Jerman, meni, da večjih težav ne bo, če le ne bo premrzlo za tipkanje računov. “Je pa res, da še ni vse povsem jasno, še operaterji ne vedo vsega. Mi smo se pozanimali o vsem in verjamem, da se nam ne bo treba dodatno usposabljati,” pravi.

2000 do 50.000 evrov kazni grozi trgovcu, ki 2. januarja ne bo imel izobešenega napisa zelene barve, da mora prodajalec izdati račun in ga izročiti kupcu, ta pa ga mora vzeti in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora.

Furs priporoča poskusno obdobje

Zakon o davčnem potrjevanju računov, od katerega si vlada obeta omejitev sive ekonomije, je v veljavi že od avgusta, uporabljati pa se bo začel 2. januarja 2016. Vseh zavezancev za uporabo davčnih blagajn je nekaj manj kot 80.000. Da bi jim omogočili lažji prehod na novi način izdajanja računov, so jim omogočili mesec dni poskusnega obdobja. “Vsekakor je priporočljivo, da blagajne v praksi preizkusijo že prej in ne šele takrat, ko bo uporaba že obvezna,” pravijo na finančni upravi (Furs). Tehnična podpora za delovanje davčnih blagajn je po zagotovilih Fursa pripravljena. Sredi novembra so začeli izdajati tudi namenska digitalna potrdila, ki jih zavezanci potrebujejo zato, da bo njihova davčna blagajna delovala. To je prepozno, tako da imajo obrtniki premalo časa, da se pripravijo, pa so opozorili na obrtno-podjetniški zbornici (OZS), kjer uvedbi davčnih blagajn že vseskozi nasprotujejo.

KATJA GLEŠČIČ

---