Moča ne prizanaša kmetijskim pridelkom

Mokro poletje prinaša manjši in manj kakovosten pridelek, vpliva pa tudi na slabo zdravstveno stanje kmetijskih kultur. Stalne padavine onemogočajo setev strniščnih posevkov in otežujejo spravilo pridelkov. Pridelek paprike, paradižnika in kumar na prostem je marsikje v celoti uničen, v povprečju pa je njihov pridelek manjši za 40 odstotkov.

LJUBLJANA > Na njivskih površinah prihaja do močne zapleveljenosti, saj plevelom odgovarja visoka vlažnost in marsikje preraščajo kulturne rastline. Močno se razraščajo pleveli tudi na neobdelanih strniščih, kjer je problem tudi prekomeren razrast ambrozije, so sporočili iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).

V juniju in juliju se je na območju Goriške, spodnje Vipavske doline, Goriških brd ter v manjšem obsegu tudi na drugih območjih Slovenije prvič po letu 2010 prekomerno namnožila plodova vinska mušica. Škoda je nastala na poznih sortah češenj, na jagodah, marelicah in breskvah, kjer ponekod dosega tudi 80 odstotkov.

Zaradi ugodnih razmer za razvoj bolezni, škodljivcev in plevelov je letos bistvenega pomena pravočasno in učinkovito varstvo rastlin, pomembno vlogo pa imata tudi ustrezen sortni izbor in kolobar. V večini posevkov je glavna ovira pri izvajanju varstva rastlin razmočen teren in težka prehodnost ter spiranje škropilne obloge.

Dež ovira tudi žetev

Prekomerno deževje ovira letošnjo žetev žit - nekaj površin je namreč še vedno nepožetih, in sicer še približno 350 hektarjev površin v Pomurju in približno 500 hektarjev v Podravju. Pridelek žit, še posebno pri pšenici, je po kakovosti zelo slab in večina žit bo po mnenju KGZS zato namenjena krmi.

Žita so ob žetvi velikokrat prevlažna in prve analize zrnja kažejo tudi na prisotnost toksinov, kar bo lahko imelo posledice v prehrani živali. Posebno pozornost je treba nameniti tudi skladiščenju žit, da ne pride zaradi visoke vlage v skladiščih do pojava plesni in posledično do razvoja toksinov, ki so zelo nevarni v prehrani živali.

Močno so prizadete oljne buče. Ker posevki ostajajo brez listja, plodovi pa so še zeleni, bo izpad pridelka tudi več kot 50 odstotkov. Oljne buče so prizadete predvsem zaradi pepelaste plesni, kumarne plesni, nekoliko manj pa je glivične bolezni kumarna črna stebelna gniloba, ki povzroča pozneje močno gnitje plodov.

Krompirju grozi plesen

Za krompir je letošnje leto ugodno za rast in razvoj gomoljev, žal pa so pogosto deževje, visoka zračna vlaga in temperature ugodne za razvoj krompirjeve plesni. Poleg krompirjeve plesni se v močnejšem obsegu na nekaterih sortah pojavlja črna listna pegavost, posebej na parcelah z nepopolno zaščito proti tej bolezni.

Trenutno še ni večjih težav pri pridelavi sončnic in konoplje. V primeru nadaljevanja nestanovitnega vremena pa kmetje pričakujejo tudi težave z boleznimi v posevkih sončnic (trohnoba in črna pegavost).

Zaradi obilnih padavin, visoke zračne vlage in sorazmerno nizkih temperatur so močno prizadeti tudi posevki zelenjadnic, predvsem so močno zmanjšani ali popolnoma uničeni pridelki tistih zelenjadnic, ki se gojijo na prostem.

Prizadete so tudi različne solatnice (solata, endivija, radiči), kjer so izpadi pridelka od 20 do 70 odstotkov, in kapusnice, kjer so najbolj prizadeti posevki zelja.

Na plodovkah in solatnicah na prostem povzročajo težave predvsem glivične bolezni, v solatnicah so težave tudi z gnilobami in črnimi listnimi pegavostmi. Pri zelenjadnicah je letos značilen tudi močan napad polžev.

Vinogradi in sadovnjaki so v glavnem v dobrem stanju, težave so predvsem z boleznimi. Tudi tu so težave z izvajanjem rednega in pravočasnega varstva rastlin zaradi razmočenega terena in posledične težje prehodnosti ter zaradi spiranje škropilne obloge.

Pri koruzi zaenkrat vlaga ne povzroča večjih težav, vreme je ugodno tudi za rast in razvoj hmelja, vendar pa je tudi večji pojav hmeljeve pršice ter pepelaste plesni, kar pomeni več škropljenj in dodatne stroške v letošnji pridelavi hmelja.

STA

---