Ministrstvo: O ustavitvi Južnega toka nismo obveščeni
Rusija o odločitvi, da prekine dejavnosti na projektu plinovoda Južni tok, za zdaj Slovenije ni uradno obvestila. To so danes dejali na infrastrukturnem ministrstvu, kjer menijo, da takšna odločitev ruskega partnerja ne bo imela bistvenih posledic za slovenski del projekta.
Rusija o odločitvi, da prekine dejavnosti na projektu plinovoda Južni tok, za zdaj Slovenije ni uradno obvestila, so danes dejali na infrastrukturnem ministrstvu.
LJUBLJANA
>
“Kot nam je znano, ključne odločitve oziroma zaveze k investiciji v zvezi s projektom v delu, ki se dotika slovenskega ozemlja, še niso bile sprejete, prav tako projekt še ni imel potrebnih soglasij Evropske komisije, zato menimo, da takšna odločitev ruskega partnerja ne bo imela bistvenih posledic za slovenski del projekta,” so poudarili.
Spomnili so, da sta slovenska in ruska vlada podpisali meddržavni sporazum. “Rusija nas zaenkrat o odločitvah prekinitve vseh dejavnosti na projektu, kar bi vplivalo na samo izvajanje sporazuma, uradno ni obvestila,” so pojasnili in zagotovili, da odpoved projekta ne vpliva na oskrbo Slovenije s plinom.
Rusija je v ponedeljek zvečer nepričakovano odstopila od projekta Južni tok. To sta v Ankari dejala tako ruski predsednik Vladimir Putin kot prvi mož Gazproma Aleksej Miller, pri tem pa s prstom pokazala na Evropsko komisijo, ki je decembra lani ocenila, da meddržavni sporazumi šestih članic, tudi Slovenije, z Rusijo glede Južnega toka kršijo evropsko zakonodajo.
Komisija je prevzela pogajanja z Rusijo o plinovodu, da bi se tako zagotovilo spoštovanje evropskega pravnega reda na tem področju. Po mnenju Rusije komisija postavlja ovire, namesto, da bi pomagala projektu.
Vladi Slovenije in Rusije sta sporazum o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda na slovenskem ozemlju podpisali novembra 2009, projekt Južni tok pa je bil zapečaten novembra 2012, ko sta državi dokončno potrdili investicijo v slovenski del plinovoda Južni tok.
Plinovod naj bi bil po načrtih dolg 2600 kilometrov, potekal bi pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oziroma Slovenije do Italije. Po plinovodu, ocenjenem na okoli 16 milijard evrov, bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.
V Sloveniji bi se Južni tok po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov, projekt pa je ocenjen na okoli milijardo evrov. Pripravljalna dela za gradnjo, ki naj bi stekla prihodnje leto, potekajo, letos naj bi se končalo umeščanje v prostor za prvo traso plinovoda med Lendavo in Kidričevim.
STA