Minister Mramor ni “priletel” k županom

Minister za finance Dušan Mramor poleg pozivov, naj odstopi zaradi dodatka za stalno pripravljenost, posluša tudi pozive naj odstopi zaradi ignorance do občin. K odstopu ga poziva 144 županov.

LJUBLJANA > Župani so se proti ministru postavili že pred novim letom, ko je parlament sprejemal proračunske dokumente. Nezadovoljni so z višino sredstev, ki jih država občinam namenja za izvrševanje obveznih nalog.

Mramorja ni bilo

Župani so do besede prišli včeraj, na državnozborskem odboru za finance. Poslanska skupina SDS, ki je na dnevni red postavila težave občin, bi ministru za finance dala še eno možnost, da v roku 30 dni najde dogovor z občinami glede povprečnine. Če tega dogovora ne bo, bi premierja Mira Cerarja pozvali, naj ministra Dušana Mramorja razreši. V koaliciji se s takšnim načinom urejanja odnosov v odnosu država-občine niso strinjali. Zavzeli so se za bolj splošen predlog, naj se nadaljujejo pogovori med ministrstvom in občinami o tem, kako se bodo zniževali stroški občin.

Ko se je seja začela, se je Mramor z letalom vračal s službene poti v tujini. “Imel je namen priti na to sejo. Kaj ga je zadržalo, ne vem,” je po koncu razprave pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman.

Preden so dobili pojasnilo, da je Mramor v tujini, je bila slaba volja županov zaradi ministrove odsotnosti precejšnja. Po mnenju nekaterih gre le še za en dokaz ignorance, ki jo ima minister do občin. Tudi sarkazma zaradi afere z dodatkom za stalno pripravljenost, v katero se je zapletel Mramor, včeraj ni manjkalo. Župani morajo biti stalno pripravljeni, je dejal župan Podčetrtka Peter Misja; sredi noči morajo reagirati, če pride do vremenske ujme ali na njihovo območje pripeljejo nenapovedani avtobusi Sircev.

Ker država občinam namenja premalo denarja za povprečnino, morajo te klestiti svoji investicijsko dejavnost, so opozarjali župani, ki se sicer včeraj v Ljubljano niso pripeljali v velikem številu. Prišlo je nekaj posameznikov predvsem s štajerskega konca, drugi pa so bil prisotni prek predstavnikov svojih združenj.

Ministrstvo govori o prihranku 20 milijonov evrov

Pojasnila predstavnikov ministrstva za finance županov niso razveselila. Državna sekretarka Vraničar Ermanova je izpostavila, da so po podatkih ministrstva občine do konca novembra lani financirale vse naloge in imele celo presežek denarja v proračunih.

Po njenih besedah so tudi lanska pogajanja o povprečnini dala rezultate. Spomnimo, da je lani prišlo do dogovora, da bodo občine pristale ne nižjo povprečnino, v zameno pa jim je vlada pripravila ukrepe za zmanjšanje občinski izdatkov. Res je, da je zvišanje plač javnih uslužbencev v občinskih proračunih zdaj povzročilo dodatnih 13 milijonov evrov izdatkov, je potrdila državna sekretarka, a poudarila, da so se po drugi strani zaradi ukrepov za zmanjšanje izdatkov občin skupni stroški občin zmanjšali za 20 milijonov evrov.

Država je občinam v letih 2016 in 2017 za izvrševanje zakonsko predpisanih nalog namenila 522 evrov na občana, občine so vztrajale, da bi za še vzdržno financiranje vseh nalog, ki jih občinam nalaga država, potrebovali 536 evrov. Če bi vlada dosledno držala zakona o financiranju občin, bi morala povprečnina znašati 652,6 evra.

Besede o prihrankih so vznejevoljile ormoškega župana Alojza Soka. “V naši občini je bil izplen 10.000 evrov. To je toliko, kot je od nas zahtevala ministrica za delo zaradi odpisa dolgov,” je dejal Sok.

Župani opozarjajo, da vsaka sprememba predpisov na ravni države za občine pomeni nove stroške, pa naj gre za uvedbo davčnih blagajn, za novo prometno signalizacijo ali za spremembe gradbene zakonodaje, je nekaj aktualnih tem navedel Ivan Žagar iz Skupnosti občin Slovenije. Pivški župan Robert Smrdelj, ki predstavlja tudi Združenje občin Slovenije, je med drugim izpostavil, da prenizke povprečnine najbolj prizadenejo majhne občine.

JANA KREBELJ

---