Mienva leto dni od parlamentarnih volitev

Mineva leto dni od zadnjih parlamentarnih volitev, po katerih je oblast v državi prevzela politična novinka SMC. Volitve so v parlament pripeljale številne nove obraze, tokratni mandat pa zaznamuje tudi za slovensko parlamentarno tradicijo neobičajno razmerje med koalicijo in opozicijo.

LJUBLJANA > Pred letom dni so okoliščine pripeljale do že drugih predčasnih parlamentarnih volitev zapored. Zaradi razkola v tedaj največji vladni stranki Pozitivni Sloveniji je namreč prišlo do politične krize, ki je privedla do odstopa tedanje predsednice vlade Alenke Bratušek.

Njeni vladi je tako 8. maja prenehal mandat, predsednik republike Borut Pahor pa je za 13. julij razpisal volitve. Odločitev za volitve sredi poletja, v času dopustov in počitnic, je povzročila kar nekaj razburjenja, a je takšna odločitev tudi po odločitvi ustavnega sodišča obveljala.

Prepričljiva zmaga SMC

Na volitvah je prepričljivo slavila novinka v političnem prostoru, Stranka Mira Cerarja, danes Stranka modernega centra, ki je nastala le dober mesec pred volitvami. Osvojila je namreč 36 poslanskih sedežev, drugouvrščena SDS pa je dobila 21 poslanskih mest. Nekoliko presenetljivo se je na tretje mesto uvrstila Desus (deset sedežev), še večje presenečenje pa je bil preboj Združene levice, ki je osvojila šest sedežev v DZ.

V DZ so se uvrstili še SD (šest sedežev), NSi (pet sedežev) in novoustanovljeno Zavezništvo Alenke Bratušek (štirje sedeži). Je pa iz parlamenta izpadla stranka z dolgo tradicijo, SLS, ki je ostala tik pod parlamentarnim pragom. Prav tako sta pred vrati parlamenta ostali zmagovalka prejšnjih volitev PS ter dotedanja vladna stranka Državljanska lista. Udeležba na teh volitvah je bila sicer rekordno nizka, le 51-odstotna.

Ustanovna seja 1. avgusta

Novoizvoljeni sklic DZ se je na ustanovni seji sestal 1. avgusta, poslanci pa so za novega predsednika izvolili Milana Brgleza. Slab mesec dni pozneje, 25. avgusta, so poslanci Mira Cerarja potrdili za mandatarja za sestavo nove vlade. Cerar je koalicijo sestavil s strankama Desus in SD, njegova vlada pa je pred državnim zborom zaprisegla 18. septembra.

Pri sestavljanju vlade je imel premier Cerar kar nekaj kadrovskih težav, največ z iskanjem gospodarskega ministra. Zapleti so se nadaljevali v izobraževalnem resorju. Razkritje visokih avtorskih honorarjev je marca odneslo Stanko Setnikar Cankar, njena naslednica Klavdija Markež pa je zaradi očitkov o plagiatorstvu odstopila le dva dni po prevzemu poslov.

Odmevala je tudi menjava v obrambnem resorju, saj je DZ na predlog predsednika vlade razrešil ministra Janka Vebra, ker je ta obveščevalno-varnostni službi Morsa naročil analizo posledic prodaje Telekoma. To je sprožilo tudi vprašanje o obstanku SD v koaliciji, ki ima tudi sicer različne poglede na vprašanja privatizacije. SD se je po Vebrovi razrešitvi odločila, da v koaliciji ostane. Je pa Veber po vrnitvi v poslanske klopi odrekel podporo nekaterim vladnim projektom.

Koalicija ima 51 glasov

Tudi sicer ima koalicija v državnem zboru manj poslanskih glasov kot ob začetku mandata. Nedavno je namreč iz poslanske skupine SMC izstopil Bojan Dobovšek. Zaradi tega je bilo, kot je te dni priznal premier in predsednik SMC, nekaj razočaranja. A po njegovih besedah so bili pogovori v SMC po izstopu Dobovška zelo konstruktivni, ocenili so namreč položaj in se zavezali, da še naprej sledijo skupnim ciljem in programu. Stranka tako, kot je zagotovil, ostaja enotna tudi v DZ in opravlja svoje delo.

Tudi po mnenju drugih koalicijskih partneric Dobovškov izstop naj ne bi šibil koalicijske večine v DZ, so pa v SD prepričani, da so se s tem spremenila koalicijska razmerja. Koalicija ima namreč še vedno 51 glasov, a bi imela brez najmanjše koalicijske partnerice le še 45 glasov, kar ne zagotavlja absolutne večine v DZ.

Poslance je v tem mandatu močno zaposlovalo tudi vprašanje poslanskega mandata prvaka SDS Janeza Janše. Ta je namreč zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria ostal brez mandata, a je ustavno sodišče takšno odločitev razveljavilo, tako da je Janša poslansko funkcijo nekaj časa opravljal tako rekoč iz zapora. Ustavno sodišče je sicer nato Janševo obsodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.

Dvotretjinska podpora zakonu o fiskalnemu pravilu

Poleg občasnih nesoglasij in različnih pogledov med koalicijskimi partnerji pa ta mandat zaznamujejo tudi drugačni odnosi med koalicijo in opozicijo kot v prejšnjih letih. Opozicija je namreč v tem mandatu zelo heterogena, zato tudi ostre ločnice med koalicijo in opozicijo ni. Tako pri posameznih projektih nastajajo različna zavezništva, ki niso odvisna od koalicijske oziroma opozicijske vloge.

Eden takšnih projektov je bil denimo predlog ZL za izenačitev pravic istospolnih partnerjev s raznospolnimi, ki so ga podprle vse parlamentarne stranke razen SDS in NSi. Zakon sicer na svojo usodo še čaka na ustavnem sodišču. Drugi primer pa je te dni sprejet zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki sta ga podprli NSi in SMC. Vladi je uspelo zagotoviti tudi dvotretjinsko podporo izvedbenemu zakonu o fiskalnemu pravilu, med večjimi projekti koalicije pa so bile denimo spremembe letošnjega proračuna.

Se pa pri pripravi državnega proračuna za prihodnje leto obeta vroča politična jesen, po napovedih predsednika koalicijske Desus Karla Erjavca pa tudi hud spopad v koaliciji.

STA

---