Mesnice in drugi obrati: od 113 pregledov ugotovili 60 kršitev

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je med aprilom in majem izvedla poseben nadzor nad označevanjem in sledljivostjo prašičjega in perutninskega mesa v obratih za razsek mesa in mesnicah. Skupaj so izvedli 113 pregledov, v 60 primerih pa so ugotovili kršitve zakonodaje, je na svoji spletni strani objavila uprava.

LJUBLJANA > Veterinarji so v času od 22. aprila do 31. maja izvedli poseben pregled v 40 razsekovalnicah prašičjega mesa, štirih razsekovalnicah perutninskega mesa in 69 mesnicah. Osem mesnic so pregledali skupaj s Finančno upravo RS, ki je preverjala izpolnjevanje zahtev iz svoje pristojnosti.

Na podlagi ugotovljenih neskladnosti so izrekli 28 opozoril, izdali 23 ureditvenih odločb, s katerimi so odredili odpravo ugotovljenih nepravilnosti, in sedem plačilnih nalogov. Za javno objavo kršiteljev se za razliko od podobnega nadzora v pekarnah in gostinskih obratih niso odločili, saj jih je večina pomanjkljivosti že odpravila. Ugotovitve kažejo, da je stopnja neskladnosti z zakonodajo na področju sledljivosti in označevanja mesa visoka, zato bo uprava za varno hrano nadaljevala s svojimi aktivnostmi na tem področju, so še zapisali.

Uprava je preverjala sistem zagotavljanja sledljivosti v obratu, pregled vhodnih in/ali izhodnih dokumentov, ki spremljajo pošiljke prašičjega ali perutninskega mesa, zanimalo pa jih je tudi, ali je možno dokumente dejansko povezati s pošiljko glede na količino prejetega in izdanega oziroma predelanega mesa in ali je označevanje mesa skladno s predpisi.

Pomanjkljivosti oziroma neskladja so ugotovili v 13 razsekovalnicah za rdeče meso in v 47 mesnicah. Sedem nosilcev živilske dejavnosti v obratu oziroma mesnici ni zagotovilo sledljivosti, v šestih primerih pa dokumenti, ki so spremljali pošiljko v obrat oziroma mesnico, niso vsebovali vseh podatkov o pošiljatelju, prejemniku ali živilu.

Nosilci živilske dejavnosti v 19 primerih niso mogli dokazati rojstva živali, a so kljub temu uporabili oziroma označili meso z oznako 'poreklo', ki se lahko uporabi le, če je bila žival rojena, vzrejena in zaklana v isti državi.

V sedmih primerih je bilo v prodajni vitrini navedeno drugačno poreklo mesa, kot je bilo na dokumentih oz. etiketi, ki so spremljali pošiljko mesa v mesnico, v osmih primerih pa so pred mesom v prodajni vitrini navedli napačnega dobavitelja.

V devetih primerih meso v prodajni vitrini sploh ni bilo označeno, v štirih primerih ni imelo navedenega lota, zato ga niso mogli povezati z vhodnimi dokumenti, v šestih primerih pa je imela označba mesa na prodajnem mestu samo navedbo države, npr. Slovenija, slovensko meso, ni pa bilo razvidno, ali gre za 'poreklo Slovenija' ali 'vzrejeno v Sloveniji'.

STA

---